SO LETA MINILA ………. od 1950 do 1970…1.del

Spoštovane članice, cenjeni člani, dragi bralci spletne strani Društva upokojencev Kočevje.

SO LETA MINILA ….. in že je tukaj 70 let od takrat, ko je bilo ustanovljeno naše društvo. Zato bomo letos obeležili ta pomemben jubilej, vas seznanili kako je potekal razvoj društva od ustanovitve do danes. Ustvarjalci te vsebino bomo veseli  vašega zanimanja  in tudi odziva. Mnogi izmed vas imate računalnik in znanje za uporabo le-tega – zato PIŠITE NAM. Storili bomo vse, da se povežemo in si na ta način popestrimo dogajanja v tretjem življenjskem obdobju.  Danes in tudi v bodoče bo  nadvse pomembno povezovanje na daljavo. 

 

 

                                                                                                            

Drage upokojenke in upokojenci 

Živimo v svetu, kjer najbolj temeljne in humane vrednote doživljajo tiho, a nič manj vztrajno erozijo. Temeljna človečnost, medsebojna pomoč, spoštovanje in razumevanje ter strpnost imajo vse manj domovinske pravice med nami. Če k temu prištejemo še izključno k produktivnosti naravnano družbo, se zdi, da vsi, ki ne ustvarjajo, v družbi predstavljajo breme, so odveč in so nebodigatreba. A ob tem je nujno in takoj potrebno zapisati dvoje: starost ni bolezen in njej ne ubeži nihče. Vsak, prav vsak, bo nekega dne star in si bo brez dvoma želel primernega življenjskega standarda tudi v jeseni svojega življenja. In drugo, nemara še bolj pomembno dejstvo – beseda upokojenec ali upokojenka bi moral predstavljati status, saj si ga je oseba z minulim delom ustvarila. Nobenemu izmed njih ni bilo nič podarjenega, obratno, leta in leta trdega dela ter plačevanja prispevkov so neizbrisljivo dejstvo, ki ga vse prevečkrat ne namenoma ali celo namenoma nekateri spregledajo.                                                                                                              Zato sem toliko bolj ponosen in odkrito vesel, da imamo v naši občini predvsem po zaslugi neumornega delovanja Društva upokojencev zadnjih 70-let drugačen pogled in razumevanje ter posledično odnos do starejših, naših upokojenk in upokojencev. S tesnim medsebojnim sodelovanjem vztrajno branimo uvodoma predstavljene vrednote v naši sredi in gradimo družbo, ki vključuje in ne izključuje. Če so bili nekdaj iz družbenega življenja odrinjeni drugače misleči, pripadniki različnih veroizpovedi ali ljudje drugačne barve kože in spolne usmerjenosti, so danes to žal naši starejši. In to je vsaj zame največji družbeni poraz! Odnos do ranljivih, med katerimi danes izstopajo starejši je lakmusov papir zrelosti posamezne skupnosti. In tu je bilo postorjenega veliko. Občina Kočevje ima že nekaj let zapored laskavi naslov starostnikom prijazna občina, kar pomeni, da starost spoštujemo, saj z njo pride še ena pomembna vrlina, ki ji žal prevečkrat obračamo hrbet – modrost. Aktivnosti, ki imajo tudi jasna finančna zagotovila v občinskem proračunu, so usmerjena v medgeneracijski dialog, kjer se vsi počutimo enakopravne in enakovredne, kjer s skupnimi močmi ustvarjamo in gradimo prihodnost naše občine in kjer je prostora za vsakogar. Da smo lahko pri tem uspešni, ji zaslužno prav vaše Društvo upokojencev, ki predstavlja naravno povezavo med občino, drugimi interesnimi skupinami in starejšimi. Novi in novi, manjši in večji projekti se nizajo v ogrlico čudovitih zgodb, kjer prevladuje iskreno zadovoljstvo, pospremljeno z dobrodušnim nasmeškom in toplim stiskom roke.

Cenjeni vsi, ki toliko let pišete čudovito zgodbo o uspehu našega Društva upokojencev, hvala vam v imenu vseh, da ste. Da nas opozarjate, spodbujate in tudi pograjate, kadar se kaj upočasni ali kaj spregleda. Zagotavljam vam, da vsak vaš predlog, pobudo in idejo vedno znova skrbno pretehtamo in v kolikor je le mogoče, pristopimo k realizaciji. In če kdaj, kaj umanjka, je to zgolj zato, ker v preobilici vsega včasih kakšno stvar spregledamo. A v sodelovanju z vami, bo teh tudi v prihodnje vse manj.

Čestitke ob tako pomembnem jubileju ter na nadaljnje sodelovanje tudi v prihodnje!

Dr. Vladimir Prebilič,
župan občine Kočevje

Spoštovane članice, cenjeni člani

Kaj prinaša upokojitev? Predvsem olajšanje, ker nismo več vezani na obveznosti in dolžnosti, ki nam jih je nalagalo delo v službi. Ostaja nam čas, ki ga sedaj lahko izkoristimo po svojih željah.

V našem društvu so vpeljane številne aktivnosti in dejavnosti, kot so: kulturne prireditve, srečanja, izleti, letovanje in družabne igre. Organizirane so tudi posamezne skupine – pevski zbor, plesna skupina »Zimzelenke«, bralni in foto krožek, gledališka skupina »Kofetarce«, krožek ročnih del in klekljarska sekcija, izobraževanje, dopisništvo in informiranje, skupina za postrežbo. V športno rekreativni dejavnosti delujejo: balinanje, kegljanje, streljanje z zračno puško, pikado, šah, kegljanje s kroglo na vrvici, petanka, pohodništvo, športni ribolov, smučanje, tenis in telovadba. Prav gotovo je kakšna od njih tudi za vaše želje in zmožnosti. Z veseljem in zadovoljstvom pričakujemo vašo vključitev v posamezna področja dela društva. Vsem tistim članom, ki že vrsto let delujete na posameznih področjih, se iskreno zahvaljujemo za uspešno delo. Aktivni člani ste s svojim delom prispevali velik kamen v mozaiku priznanja ZDUS, ki ga je društvo prejelo v letu 2018 kot najboljše društvo v  Pokrajinski zvezi društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine za tisto leto.

V minulem obdobju si je vodstvo društva prizadevalo opraviti čim več vzdrževalnih del na stavbi društva kot tudi na izvedbi posameznih investicij. Pri tem nam je finančno pomoč, na osnovi razpisov, nudila Občina Kočevje, kateri se za to iskreno zahvaljujemo.

Kaj je vzajemnost? Gre za pomoč in podporo članom skupnosti, ne le znotraj neke skupine, temveč tudi medgeneracijsko. In le družba, kjer si ljudje med seboj pomagajo, je lahko uspešna. V programu ZDUS »Starejši na starejše« zelo uspešno deluje tudi naše društvo, kjer prostovoljke in prostovoljci starejšim nudijo dragoceno pomoč. Obiskujejo starejše, bolne in osamljene na njihovih domovih in jim pomagajo. Tisti, ki to humano in koristno družbeno delo že opravljajo, pravijo, da jih prostovoljsko delo zapolnjuje in osrečuje. To potrjuje tudi star slovenski pregovor » Zadovoljstvo srca srečo ti da«. Vsem prostovoljkam in prostovoljcem se iskreno zahvaljujemo za opravljeno delo, novim pa želimo uspešno delo v zadovoljstvo vseh, ki pomoč potrebujejo.

Jubilejno leto 2020 nam, žal, ni naklonjeno. Pojavil se je zelo nalezljiv korona virus in zaradi ukrepov za preprečitev širjenja je skoraj povsem zamrlo druženje ljudi. Navkljub temu vodstvo društva snuje in pripravlja idejni projekt » druženje na daljavo« in istočasno raziskuje še druge možnosti in načine druženja.

predsednik  Društva upokojencev Kočevje,                                                                                                                         Jože Kozina

 

MINILO  JE  SEDEMDESET LET

Čas od 1950 do 1960; od ustanovitve do prvega jubileja – 10 let

Ob tako visokem jubileju se oziramo nazaj po poti, ki so jo prehodili naši predhodniki- upokojenci. Minila so vojna leta in obnova domovine je bila v polnem teku. Upokojenci so v tistih časih začutili potrebo po ustanovitvi stanovske organizacije. Na pobudo učitelja Mirka Trošta in davčnega kontrolorja Zdravka Stolfe se je leta 1950 zbralo okrog 100 upokojencev v gostišču Pri Lovcu v Kočevju z namenom, da ustanovijo podružnico LRS, Društvo upokojencev Kočevje. Prvi predsednik je bil Martin Lorber, tajnik Jakob Devjak in blagajnik Miha Kovačič. V letih 1951-1957 je bil predsednik podružnice Jože Rankel, blagajniška dela pa je prevzel Leon Helmih. Zadnja leta je bil predsednik podružnice Peter Čero.

Leta 1956 so ustanovili pevski zbor pod vodstvom znanega kočevskega pevovodje, upokojenega učitelja Mirka Trošta. Niso pa imeli svojih prostorov, v katerih bi delovali. Takratni vodje društva so administrativne posle opravljali kar v privatnem stanovanju, uradne ure pa so imeli v gostilni Pri  kmetu v Kočevju, zato se iz tistih začetnih časov ni ohranilo arhivsko gradivo, iz katerega bi lahko bolje predstavili društvo in njegovo delovanje.

Leta 1957 si je društvo s pomočjo kočevskih podjetij in z dohodki darovalcev zlatih in srebrnih žebljev nabavilo lep društveni prapor, ki so ga razvili 7. julija v Kolodvorski restavraciji v Kočevju. Slovesnosti se je udeležilo 200 članov društva. Sodelovala je tudi rudniška godba. Prapor je razvil predsednik podružnice Peter Čero, zastavonoša je bil Karel Mihelič.

Ob praznovanju 10.obletnice je bilo v društvo vpisanih že 716 članov. Dejavnost društva se je takrat razvijala predvsem v organiziranju izletov z avtobusi, svojim članom pa so pomagali s posredovanjem pri nakupu premoga po znižani ceni.

Čas od 1961 do 1970; v drugem desetletju končno v svojih prostorih

Leta 1961 so na rednem letnem občnem zboru poročali, da je v društvo vpisanih že 740 članov. V tem letu so se pridružili upokojenci iz Drage, Trave in Strug. Iz delovnega področja so poročali, da so svojim članom preskrbeli nad tisoč legitimacij za znižano vožnjo z vlakom, oskrbeli 52 gospodinjstev s premogom ter v mnogih primerih pomagali pri sestavi vlog za ureditev pokojninskih zahtev. Na socialnem področju navajajo, da je bilo v vzajemno samopomoč včlanjenih 555 članov. Skrbeli so tudi za razvedrilo svojih članov, saj so vsak prvi četrtek v mesecu uspešno organizirali družabne večere za svoje člane in njihove družine.

V tem času so člani društva postali dejavni tudi na rekreativnem in športnem področju. Upokojenci so imeli svojo ekipo v kegljanju in na republiškem prvenstvu so zasedli – ženske prvo mesto in moški tretje. Ob novem letu so za svoje člane, potrebne pomoči, pripravili obdaritev s prihodom Dedka Mraza.

Na občnem zboru je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo društva in sicer predsednik Rudi Mohar, Tajnik Anton Žagar ter blagajničarka Rezka Lavrič.

 

 

Vodstvo društva si je intenzivno prizadevalo pridobiti ustrezne prostore za delovanje. Iz dokumentacije in  pričevanja nekaterih starejših članov je razbrati, da so upokojenci že pred II. svetovno vojno imeli svoje prostore, v katerih so delovali, vendar jih takoj po vojni niso dobili nazaj.

Za začasno rešitev vprašanja delovnih prostorov so v avgustu 1965 od Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje prejeli odobren najem treh prostorov v stavbi na Reški cesti 5; decembra tega leta pa so od Skupščine občine Kočevje prejeli dovoljenje za opravljanje gostinskih storitev za svoje člane na istem naslovu. Leta 1967 so uspeli pridobiti celotno stavbo na osnovi menjalne pogodbe, ki je bila sklenjena med strankami: Kmetijsko gozdarskim posestvom Kočevje, Društvom upokojencev Kočevje in Občino Kočevje. S to menjalno pogodbo, ki jo je za društvo podpisal takratni predsednik Franc Gole, je bila za društvo vknjižena pravica imetnika uporabe. Kot odškodnino za to stavbo je društvo Kmetijsko gozdarskemu posestvu Kočevje zagotovilo 3 nova dvosobna stanovanja. V ta stanovanja so se vselili stanovalci pridobljene stavbe, zaposleni na KGP, za vse druge stanovalce hiše pa je moralo poskrbeti društvo.

Leta 1968 so bila na stavbi opravljena številna vzdrževalna dela: obnova vodovoda in fasade, napeljava strelovoda, pleskarska dela, napeljava centralne kurjave, pečarska dela, ureditev verande, izdelava novih vhodnih in nihalnih vrat, ureditev sanitarij in pisarniških prostorov. Strošek investicijskih vzdrževalnih del je znašal takratnih 151.200 din.

Z opravljanjem gostinske dejavnosti za svoje člane si je društvo pridobilo vsaj nekaj sredstev, ki jih je vlagalo v obnovo na novo pridobljene stavbe. 6.4.1969 je bila organizirana otvoritev obnovljenih prostorov, na katero so povabili: predsednika občine Mira Heglerja, predsednika SZDL Janeza Merharja, predsednika ZZB Jožeta Boldana, predstavnika republiške zveze DU Albina Kovača, predsednika občinskega sindikalnega sveta Miho Briškija, direktorja podjetja Zidar Kočevje Miho Papiča, direktorja podjetja Kovinar Kočevje Ivana Kluna, direktorja podjetja Oprema Milana Arka, direktorja podjetja Elektro Kočevje Draga Grila, direktorja podjetja Usluga Rudnik Alojza Hočevarja, nadzornega organa pri adaptaciji Marjana Kostena in sekretarja ZK Staneta Lavriča. Vodstvo društva upokojencev si je pri obnovi stavbe zagotovilo široko podporo gospodarstva in družbeno-političnih organizacij. Predsednik komisije za adaptacijo je bil Franc Jelen.

V letu 1969 je izvršni odbor društva sklenil, da je potrebno temeljito obnoviti teraso in balinišče, z udarniškim delom so uredili vrt. Tudi takrat so vsako leto organizirali proslavo za dan žena. Posebej so skrbeli za kegljaško sekcijo.

,,,,,,,,,,

Se nadaljuje…………………………. , spremljajte nas na sprehodu skozi čas.

(Visited 213 times, 1 visits today)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja