SKUPNO DELO Marije-Meri in Vlada Kočevarja

Zapisala: Ana Kosten

Za dobro delovanje društva so potrebne številne pridne delovne roke na vseh področjih. Med zelo aktivne člane zagotovo lahko štejemo Marijo-Meri Kočevar. V društvo se je vpisala leta 1988 na povabilo takrat zelo aktivne članice Poldke Hrovatin in se takoj vključila v delo. Na kulturnih prireditvah, družabnih srečanjih in podobno je vselej organizirala postrežbo prisotnih članov. Navada, ki je še danes prisotna, je bila, da so članice skupine imenovane “Meri +” , spekle pecivo in ga na posamezni prireditvi tudi postregle skupaj s kavico, čajem, sokom in podobnim.

Generalne čistilne akcije kot so pranje zaves in podobno so bile organizirane skoraj vsako leto. Pri tem sta aktivno sodelovala Meri in njen mož Vlado.

Minilo je 32 let od prvega začetka dela v društvu in tako je še danes. V zadnjih 30 je vodila in še vodi skupino 15 članic društva pri telovadbi v telovadnici Osnovne šole “Ljuba Šercerja” v Kočevju. Poleg vsega navedenega je Meri sodelovala tudi v organih društva, predvsem v izvršnem odboru.

Vlado se je v društvo vpisal leta 19941, pred tem pa je bil že nekaj časa “pripravnik” pri hišniku in gospodarju društva Jožetu Deklevi. Marsikaj je bilo treba postoriti okrog stavbe in Vlado mu je občasno nudil pomoč. Leta 1993 je s temi deli Dekleva prenehal, od takrat dalje pa vse do leta 2016 je bil hišnik in gospodar Vlado Kočevar. Skrbno je urejal okolico stavbe, opravljal razna manjša popravila v stavbi in vse kar je bilo potrebno. Aktivno je sodeloval in še deluje v skupini “Meri +”, saj je bilo vedno treba kaj prepeljati z avtom ali nesti razne pripomočke. Pogosto je bil izvoljen tudi v organe društva, predvsem v izvršni odbor.

Lepo je delati s takimi sodelavci, ki z veseljem opravljajo potrebna dela. Mari in Vlado sta vedno storila vse dogovorjeno v pravem času, še več, z dobrotami na pladnju sta podarila še prijaznost in nasmeh.

Vlado je po 23 letih prenehal s hišniškimi opravili. Hvaležni smo mu za toliko let skrbi za vilo Krauland in njeno okolico. Skupina “Meri  +” pa bo z delom nadaljevala, ko bo premagan zloglasni virus.  V njej delujeta oba – Meri in Vlado. Želimo jima dobrega zdravja in prijetno počutje pri delu te skupine.

V dolgih letih skupnega dela smo občutili pripadnost društvu in spletli prijateljske vezi, ki nam bodo za vedno ostale v lepem spominu.

SOCIALNO IN HUMANITARNO DELO

Zapisala Irena Šercer

Živimo v občini, ki je največja po površini v Sloveniji, a redko naseljena. Več kot polovica prebivalcev živi v mestu, na podeželju živi na 1 km² manj kot 30 prebivalcev. V občini Kočevje živi predvidoma 2100 prebivalcev starejših od 69 let. Ljudje živijo v vaseh in zaselkih, ki so oddaljeni tudi do 50 km. To so v glavnem starejši, ki živijo sami, z majhnimi pokojninami, brez avtobusne povezave, trgovine, pošte….. Eni nimajo niti svojcev.                   Na podeželju so včasih delovale zdravstvene postaje, kjer so bile redno zaposlene medicinske sestre, ki so skrbele za te ljudi. Postaje so postale po mišljenju nekaterih “nerentabilne”, mladi so se odselili zaradi zaslužka, skratka starejši, ki so ostali, so odvisni od sebe ali od dobrih sosedov. Zato so naši prostovoljci, ki živijo med temi ljudmi, zlata vredni. Pomagajo jim pri vsakdanjih opravilih, jim kuhajo, vozijo k zdravniku, nabavljajo hrano.                                                                                        Zakaj to počnemo?

Vsi želimo starost preživeti doma, v svojem okolju. Zato pomagajmo drug drugemu, da bomo lahko ostali doma, ko ne bomo več zmogli v celoti skrbeti zase. Starejši vemo, kako težko je prositi mlade za pomoč, ko jo potrebujemo, vemo kaj je osamljenost in vemo, kako se boriti proti socialni izključenosti.

Cilji našega dela so:                                                                                                                                                    – najti  osamljene, onemogle, pomoči potrebne vrstnike, jim polepšati starost in olajšati          stiske                                                                                                                                                                              – obiskati čim več starejših nad 69 let                                                                                                                – spoznati potrebe vseh starejših, ki živijo doma                                                                                          – poiskati tiste, ki ne znajo ali ne morejo, ali tudi ne želijo iskati pomoči                                           – vzpostaviti stalen kontakt z javnimi službami in drugimi nevladnimi organizacijami v               občini ( RK, Karitas in druga društva) in jim posredovati podatke, če obiskani s tem                   soglašajo                                                                                                                                                                       – organizirati obiske starejših na domu in nuditi raznovrstno pomoč vsem starejšim                   občanom, ki sprejemajo in potrebujejo pomoč ( pomoč pri enostavnih gospodinjskih             opravilih, sprehodi, prevozi k zdravniku, druženje, branje, nakupi…)                                              – seznanjati lokalno skupnost o kvaliteti življenja in potrebah starejših, ki živijo doma              – sodelovati v projektih, ki imajo za cilj doseganje čim večje socialne varnosti za čim bolj          humano, kvalitetno in varno preživljanje starosti v domačem okolju                                              – vzpostaviti in graditi dobre medsebojne odnose med starejšimi v okolju v katerem živijo    – povabiti osamljene v društvo, da se priključijo našim aktivnostim                                                    – organizirati predavanja o problemih, ki se pojavljajo v starosti in reševanju le teh.

Program je zasnovan tako, da prostovoljke obiščejo občane starejše od 69 let, ne glede na to, ali so ali niso včlanjeni v društvo upokojencev. Obiskujejo pa tudi mlajše upokojence, ki še posebej rabijo pomoč npr. invalidi, osamljeni, osiromašeni, onemogli, bolni. Eni si želijo samo obiske in pogovor. Ti obiski ne trajajo manj kot pol ure. Za te ljudi je to lepo druženje in občutek, da niso pozabljeni.                                                                                                                            V izvajanju projekta “Starejši za starejše” v občini Kočevje je bilo v letih od 2011 – 2020 vključenih 48 prostovoljcev. Narejeno je bilo 5187 obiskov. V okviru obiskov je bilo nudenih 5373 pomoči. Naši prostovoljci so opravili 2887 druženj, 167 sprehodov, 217 prevozov, 421 pomoči pri hišnih opravilih. 295 dostav iz trgovine, 144 pomoči pri osnovnih osebnih opravilih, 94 dostav hrane, 237 humanitarnih pomoči, 915 ostalih pomoči.                                    Vsako leto se organizira v prostorih društva srečanje članov Društva upokojencev Kočevje starejših nad 85 let. Ob novoletnih praznikih prostovoljke in prostovoljci obiščejo in obdarijo vse člane društva v starosti 80 let in več. Vsako leto se še posebej obišče in obdari mlajše upokojence, ki so bolni, osamljeni in potrebni pomoči.

    Ob tej priložnosti bi se zahvalila podjetju Intersoks, ki nam pomaga in vsako leto donira za darila. Hvala še enkrat, darila so nam v veliko pomoč in smo jih zelo veseli.

Tudi prostovoljci se radi družimo med sabo. Izmenjavamo mnenja, izkušnje in spoznavamo nove načine dela in nove kraje.

Letos nam delo otežuje pandemija corona virusa. Ne le v Sloveniji, cel svet je zastal. V zadnjih mesecih se nam je življenje obrnilo na glavo. Pa ne v dobesednem smislu. Gre za tisto, kar nas morda najbolj bremeni in ugotavljamo, da v teh časih pogrešamo predvsem družbo družinskih članov, s katerimi nismo v istem gospodinjstvu, pogrešamo družbo naših prijateljev, znancev in seveda svobodo gibanja. Saj se zavedamo, da smo najbolj ranljiva populacija, da moramo sebe kar naprej opozarjati, da je pred nami nekaj, kar je življenjsko nevarno. Ustavila so se druženja, zastalo je družabno življenje. Omejeni so obiski, druženja. Težko je držati razdaljo, ko po dolgem času srečaš prijatelja. Na srečo živimo v občini, ki je k problemom z virusom pristopila pravočasno in dobro poskrbela za občane. Tudi vsi občani smo se obnašali odgovorno, zato nismo imeli veliko okuženih. V tem času so se izkazali tudi mladi, saj so lepo poskrbeli za starejše svojce in njihove potrebe. Upam, da bomo tako tudi nadaljevali.

To priložnost bi izkoristila za vaš razmislek o vključitvi v prostovoljstvo kajti danes lahko jaz pomagam, jutri bom mogoče jaz rabil pomoč. Veste tudi prostovoljci se staramo in bi rabili novih moči.                                                                                                                                                                  Starejši moramo med seboj sodelovati in si pomagati, kajti edino na tak način nas bodo slišali in upoštevali naše predloge. Več nas bo, bolj bomo slišani. Kakor bomo starejši, tako bomo rabili več pomoči. Samo na mlade se ne bomo mogli zanesti. Tudi oni imajo svoje probleme, ki jih težko rešujejo.                                                                                                                      Cilji so veliki, trudimo se po najboljših močeh, še enkrat hvala vsem pridnim in požrtvovalnim prostovoljcem v občini in na terenu.

KONEC

Avtorji besedila: Ana Kosten, Nevenka Križ, Barbka BIžal Kolar, Liljana Črnkovič, Marija Nanjara, Mira Letig, JOže Kozina, Olga Mohar, Tatjana Novak, Olga Ožbolt, Irena Šercer