V načrtu branja imamo letos med drugim tudi avtobiografsko knjigo igralca Poldeta Bibiča z naslovom Igralec. Bibičeva pričevanja o gledališču niso zgolj spomini na lepo, bogato in uspešno igralsko kariero od začetkov na ljubljanski akademiji do vrhunskih vlog in pomembnih nagrad. Bibič piše strastno, ves je zavzet za gledališče, ki se mu je predal po srcu in talentu.  Kot pri gledanju  igre posesa gledalca, tudi pri pisanju obdrži bralca do konca knjige. Tako vidimo, da je v eni osebnosti lahko združeno več talentov in da lahko plodove teh darov uživajo ljubitelji več umetnosti.

Polde Bibič – IGRALEC

Polde Bibič, edinec v družini, je leta 1953 maturiral na klasični gimnaziji v Mariboru in se nato vpisal na študij gledališke igre AIU v Ljubljani v letniku Vide Juvan. Leta 1961 je diplomiral na AGRFT, že v času študija pa je debitiral v vlogi ilegalca v Čapovem filmu Trenutki odločitve.

V svoji dolgoletni karieri je ustvaril več kot 30 filmskih in 150 gledaliških vlog, sodeloval pa je tudi pri več kot 400 radijskih igrah. Kljub mogočni postavi se je Polde Bibič zapisal v spomin vsem, ki smo ga gledali »kot igralec širokega karakternega obsega in za možatost nenavadno tople človečnosti«. Bibič je gledališki in igralski svet poznal iz vseh perspektiv, zato sta širše pomembna  tudi njegovo publicistično in pisateljsko delo.

V kramljanju o igralstvu  izvemo, da si je v mladih letih pravzaprav želel postati pisatelj. Pisati je začel pozneje, že kot igralec in z mislijo, da zelo malo njegovih kolegov govori o svojem poklicu, v javnosti pa itak ne znajo ceniti igralsko delo. Bralcem ga je sam prek besede hotel približati na čim prijetnejši in čim bolj humoren način. Imel je veliko načrtov in želja vendar zaradi igralskega delovanja ni imel časa za pero. Kljub temu je napisal sedem avtobiografskih knjig. Pisal je zelo strastno, z modrostjo in razgledanostjo. Kot pri gledanju gledalca je tudi pri pisanju posesal bralca. Pa se je kljub temu spraševal, »če je v resnici sploh kaj vreden«?

V knjigi še izvemo, da se je pečal tudi s politiko. V partijo je zašel, ker so ga, ker je bil priljubljen med igralci vabili v razne samoupravne odbore. En mandat je bil tudi direktor Drame. Po osamosvojitvi je bil dva mandata v državnem svetu, ker se mu je zdelo, da se bodo stvari vendarle spremenile v družbi. Pa je kasneje ugotovil, da se ni dalo nič storiti.

Eno obdobje je bil celo predsednik ZDUS-A, opravljal pa je še celo vrsto drugih funkcij.

V času delovanja je dobil celo vrsto nagrad in priznanj. Med pomembnejšimi je dobil Prešernovo in Župančičevo nagrado ter Borštnikov prstan.

Starosta slovenskega igralskega ceha je umrl v 80. letu starosti pred natanko desetimi leti.

Letos smo ob priliki izleta v Divačo  smo imeli čast si ogledati Muzej filmskih ustvarjalcev Slovenije, prireditev ob obletnici rojstva prve Slovenske filmske zvezde Ite Rine pa je bila posvečena igralcu Poldetu Bibiču.

Priporočam branje Bibičeve knjige IGRALEC in izvedeli boste še veliko o avtorju, o njegovih  vrstnikih in predhodnikih ter veliko zanimivih zgodb iz življenja »poustvarjanja umetnosti«.

Iz knjige: V vsaki bodici, še tako prijateljski, je kanček resnice!

Nevenka Križ,  l. r.