Letošnja destinacija za dopustovanje je bilo počitniško naselje WATERMAN SUPETRUS RESORT 4* v bližini mesta Supetar na  otoku Braču. Tja smo krenili z agencijo Relax,  v soboto, 10. septembra zgodaj zjutraj, z dvema avtobusoma in s 103 člani našega društva.

Naš prvi cilj je bila trajektna luka Split, kjer smo se potniki vkrcali na trajekt za Brač, žal pa zaradi zasedenosti trajekta to ni uspelo našima avtobusoma.

    

Za nami sta prišla z naslednjim trajektom, zato smo se, po pristanku na otoku,  kar peš odpravili do počitniškega naselja.  Nastanjeni smo bili v apartmajih na različnih lokacijah, v lepih ličnih hiškah, katerih arhitektura je spominjala na mediteransko. Med hišami so se vile poti tlakovane z bračkim kamnom, obdane z raznim  zelenjem in  drevesi oljk, palm, cipres. Nekatere poti so vodile do prodnate obale, spet druge do samopostrežne restavracije s hrano  » Mama Rozi », kamor smo hodili trikrat na dan, pa do bazenov in  » bifejčkov z all inclusiv ponudbo».

Vmes so bili tudi prostori primerni za balinanje in razne druge igre, ki so jih naši dopustniki, ob vodenju in spodbujanju Relaxovih animatork Poldke in Karmen, pridno uporabljali. Vreme nam je kar dobro služilo, saj smo se  kopali,  sončili ali pa poiskali senco v zavetju starih borovcev. Zvečer smo se lahko  zabavali in  plesali ob zvokih glasbe Dua Jože in Karmen  v stavbi Forum, če nam je ostalo še kaj moči seveda, četrtkov večer pa smo prisluhnili znanim dalmatinskim pesmim in napevom, ki jih je izvajala domača klapa.

  

   

 

 

Vreme nam je kar dobro služilo, saj smo se  kopali,  sončili ali pa poiskali senco v zavetju starih borovcev. Zvečer smo se lahko  zabavali in  plesali ob zvokih glasbe Dua Jože in Karmen  v stavbi Forum, če nam je ostalo še kaj moči seveda, četrtkov večer pa smo prisluhnili znanim dalmatinskim pesmim in napevom, ki jih je izvajala domača klapa.

Agencija Relax nas je popeljala tudi na izlet po otoku. Šli smo na Vidovo goro, ki je najvišji vrh vseh jadranskih otokov, visok je 784 metrov. Z vrha je prelep razgled na okoliške otoke, med katerimi so vidne sledi  morskih tokov, proti  celini pa gorovje Velebita. Čudovit je bil pogled na znameniti Rajski rat, ki spreminja smer svoje konice kakor mu narekuje veter.  Z Vidove gore smo odšli še na Bol in si to znamenito prodnato plažo tudi ogledali.

 

Otok Brač je poznan po kamnu, belem marmorju, ki je cenjen zaradi beline in trdote. Pravijo, da je s tem marmorjem obložena Bela Hiša v Ameriki. Tudi ta kamnolom smo si ogledali. Tu še vedno deluje  kiparska šola, zelo cenjena in poznana v svetu.

Nekateri dopustniki so sredo izkoristili za celodnevni izlet z ladjico na otok Šolto. Na » fish piknicku » so jim na ladjici postregli z domačo travarico, dalmatinskim vinom in  odličnimi ribami , za dobro razpoloženje pa je s harmoniko poskrbel Jože. Tri urni postanek na plaži mesta Nečujam so izletniki izkoristili še za kopanje, nato pa se ob veselih napevih zadovoljni in nasmejani vrnili na Brač.

Petek, predzadnji dan našega letovanja, smo izkoristili še za poslednje kopanje in sončenje, za nakupe spominkov, v popoldanskem času pa nam je Slavica, tako kot vsako leto, pripravila delavnico ročnih del, letos smo izdelovali lične medvedke…….

……večer pa je bil namenjen tomboli in zabavi s plesom.

Sobota 17.september je bil dan za povratek domov. Supetar  smo zapustili v soncu  in z 28 ֯ C, bolj pa smo se bližali domu, bolj je bilo hladno. V notranjosti celine nas je spremljal dež ponekod celo pomešan s snegom, temperatura je v Liki, v okolici Gračca padla na borih 5֯ C.

 

Vseeno smo bili veseli vrnitve domov, naužili smo se sonca in morja doživeli lepe trenutke.

Napisala Tatjana ……..        in dodala

ZGODBA O BOROVNIČKAH

Kot je znano je v navadi , da Društvo upokojencev Kočevje udeležence izletov,
oziroma ko se kam peljemo z avtobusom, pogosti z bonboni in borovničevim
likerjem. Bonbone razdelimo potnikom na avtobusu, borovničke pa po navadi na
prvem postanku avtobusa.
In kaj se je letos zgodilo z borovničkami na poti na letovanje na Brač, na avtobusu št.
2 ?
Zgodba se začne takole:
V Dolgi vasi ni prišel potnik na avtobus. Dolgo smo ga klicali na telefon, dokler se le
ni oglasil rekoč, da je zaspal. Voznik je bil ves nestrpen, saj smo zamujali že 15 minut
in odločil se je, da nadaljuje vožnjo do mejnega prehoda Petrina, kjer ga bomo čakali
še 15 minut medtem ko opravimo mejni pregled. In tako se je zgodilo. Potnik je
pravočasno prišel, mi pa smo s 40 minutno zamudo nadaljevali pot. Vodič in šofer
sta se odločila, da prvi postanek v Delnicah preskočimo in gremo naprej.
»Bom pa na naslednjem postanku izkoristila priložnost, da natočim borovničke«,
sem si mislila.
Vozili smo se in vozili, ko se vendarle ustavimo na počivališču. Jaz pa željna jutranje
kave, vode nisem imela s seboj, na WC je treba.
»Kratek postanek, samo 15 minut«, reče vodič.
»Joj, spet ne bom utegnila razdeliti borovničk, moram si kupit vodo, pa še na WC, v
tem kratkem času bom komaj ujela avtobus« !
Še voznik me je slišal, kako jamram okrog teh borovničk. Predlagal mi je, da te
borovničke ponudim potnikom na trajektu, ko se bomo peljali na Brač. Steklenico pa
da bo dal v hladilnik in mi jo izročil na trajektu. Tako bodo še boljše, ohlajene. Ideja
se mi je zdela dobra, super.
V trajektni luki Split se vsi vkrcamo, ko vodička Poldka ugotovi, da avtobusa nista z
nami, da sta ostala na celini in da prideta za nami z dodatnim prevozom.
Meni je šlo kar na smeh. Tem borovničkam ni usojeno, da jih popijemo?
Ampak voznik mi je na Braču izročil steklenico , ki smo jo srečno izpraznili šele po
končanem dopustu na poti domov.