Vsi prispevki, ki jih je objavil/a duk

Prebrale smo ….. april 2021

Nevenka Križ

Zapis o prebrani knjigi MONGOLSKE PEGE
Knjiga Mongolske pege je prvi roman slovenskega kantavtorja Zorana Predina.
Izšel je lansko leto in ga bere že vsa Slovenija.
Tudi sama sem bila kar radovedna, kaj je v romanu opisal. Pričakovala sem
ljubezen in jo tudi našla. Ne eno, za celih pet stoletij jih je, različnih, nasilnih,
hudomušnih, vedrih, pogumnih, poštenih.
Na začetku dve vrsti različnih kratkih zgodb in zgodovine nas na koncu povežejo
v zapuščino Gorazda Dimca, povzpetniškega člana stranke Slovenija Slovencem,
ki umre v zapletenih okoliščinah. Revež se nam kar zasmili, kaj vse je v svojem
kratkem življenju zagrešil. Imel se je za čistokrvneža, pisatelj pa nam pove, da je
slovenski narod zapacal z vsem, kar mu je prišlo pod prste, od turških semen do
sodelovanja z OZNO, od množičnih pomorov do pedofilije.
Tudi Kočevje, Kočevska Reka in Kočevski Rog imajo svojo vlogo v romanu.
Priporočam!

Začasno zaprtje društva

Vse članice in člane obveščamo, da bomo svoja vrata zaprli za čas od 1. do 11. aprila 2021. Pisarna društva bo odprta od 12. aprila dalje, v kolikor pa nas potrebujete v času zaprtja, pokličite na GSM številke, ki so zapisane v programu dela.
Stopimo ” skupaj pa vendar narazen ” in premagajmo covid -19.

Čistilna akcija 2021

“Očistimo Kočevsko 2021”  je bil slogan letošnje čistilne akcije in zato, ker imamo radi našo Kočevsko, naše Kočevje in naše društvo,  smo se ji pridružili.  Kot že vsa leta doslej,  v okviru akcije poskrbimo za okolico naše stavbe, saj je čista in urejena okolica prvi stik obiskovalca z nami  in s tem ogledalo društva.

Zbrali smo se v soboto 27. marca 2021  ob 9. uri, dobre volje in polni energije.  Nadeli smo si rokavice in  maske, grablje in metle so kmalu zaplesale svoj ples po listju in vejevju, odvržene plastenke in ostale smeti pa so romale v vreče.

         

Dela je bilo veliko: listje z obeh strani žive meje, ograje, na trati in na balinišču, okolico stavbe pa so “krasile ” tudi odvržene plastenke, pločevinke in drugi odpadki.  ”

                  

                 

       

 Tri ure pridnega dela so prinesle rezultat.  Za nami so ostale polne vreče, čista okolica in zadovoljstvo, da smo naredili nekaj dobrega, a z malce grenkim priokusom. Samo osem članic oz. članov  se je udeležilo akcije, kar je pri  tako številčno velikem društvu kot je naše malo. Res je, da nas tarejo različne bolezni, da imamo kup svojega dela, pa vendar smo člani društva z ugodnostmi  in nenazadnje tudi obveznostmi.

       

Tatjani Novak, Silvi Žagar, Mariji Jerbič, Nevenki Oberstar, Štefanu Šoštarku, Ivanu Novaku in Franciju Mikliču pa hvala.

predsednica: Barbka Bižal Kolar

 

 

Rokodelski izdelek je dobil lastnico

V decembru 2020 je Komisija za tehnično kulturo ZDUS objavila poziv rokodelcem in rokodelkam, članom društev upokojencev Slovenije, k rokodelski delavnici na daljavo. Na izdelku, kuhinjski krpi in brisački, naj bi bil izvezen poljuben motiv in napis ZDUS, podelili pa naj bi ga v sklopu programa prostovoljcev  – Starejši za starejše.

K delavnici se je prijavila mentorica ročnih del našega društva Tatjana Novak, ki s svojo kreativnostjo in domiselnostjo vedno navduši. Tokrat je svoje moči združila z Marijo Štefanič, ki je za izdelek na brisački prispevala klekljarsko čipko gorenjskega nageljčka. Izbrani motiv je Tatjana nato z najlon nitko prišila na brisačko, na kuhinjsko krpo pa je  z različnimi vbodi ( polni, verižni, ploski, polni vozličasti ) izvezla sadje.

                                   

in

22. marca 2021 je v prostorih društva potekala krajša slovesnost. Tatjana Novak je izdelek ” vezenje s humanitarno noto ” predala v roke dolgoletni koordinatorki projekta Starejši za starejše Ireni Šercer.  Zaradi covid ukrepov je bilo zbrano le 10 udeležencev, vendar zaradi tega predaja izdelka ni imela nič manjšega pomena in slavnostnega pridiha. 

 

————————————————————————————————————————-

Tatjani Novak in Mariji Štefanič se za sodelovanje v akciji in izdelavo izdelka najlepše zahvaljujem, Ireni Šercer pa hvala za dolgoletno delo v prostovoljstvu.

Predsednica: Barbka Bižal Kolar

Petanka – ” LIGA ” PZDU 2021

PZDU Dolenjske in Bele Krajine razpisuje tekmovanje v petanki  “LIGA” PZDU 2021 s pričetkom v ponedeljek 29.3.2021 ob 8.00 uri.

Na tekmovanje se je prijavilo 32 mešanih ekip, v katerih je lahko 3 – 5 igralcev. Igralo se bo 3 tekme doma in 3 tekme v gosteh. Najboljših 8 ekip bo igralo še četrt, polfinale in finale. Prve štiri ekipe prejmejo pokale.

Našim športnikom želimo uspešno sodelovanje, predvsem pa uživanje v igri in druženju.

Poročilo o delu društva v letu 2020

Leto 2020  se je pričelo, kot že mnoga leta prej, z optimizmom in novimi načrti, ki pa so se žal razblinili v mesecu marcu, ko smo se srečali z nevidnim sovražnikom , virusom covid 19.  Z razglasitvijo epidemije se je ustavilo javno življenje, kar je vplivalo tudi na delo v našem društvu.

Omejitve druženj so onemogočile normalno delo, ustavile so se društvene in športne aktivnosti. Tako je bil odpovedan tudi volilni občni zbor, planiran za 31.marca 2020.

Po delni sprostitvi ukrepov v maju, je bila 23.6.2020 sklicana konferenca delegatov, na kateri so bile po potrditvi poročil za leto 2019 in potrditvi finančnega plana za leto 2020, izvedene volitve v organe društva za mandatno obdobje 2020 – 2024. Za predsednika je bil vnovično izvoljen Jože Kozina, za podpredsednico Barbka Bižal Kolar, za tajnico Marija Jerbič. Volilno verifikacijska komisija pa je potrdila tudi izvolitev članov v IO, NO in predstavnike zborov članov po krajevnih skupnostih.

Sledile so počitnice in v avgustu vnovičen zagon dejavnosti, ko smo bili zaradi drugega vala epidemije v oktobru, zopet primorani k zaustavitvi, ki žal traja še do danes in bo, kot izgleda , trajala še kar nekaj časa. Kljub temu pa je delo v pisarni društva, ob upoštevanju ukrepov NIJZ, potekalo naprej. Uspeli smo pripraviti Program dela za leto 2021 in oddati vsa poročila in obveznosti iz razpisov danih s strani Občine Kočevje.

6.decembra 2020 pa nas je po dolgotrajni bolezni zapustil predsednik Jože Kozina. Za nemoteno delovanje društva je bilo potrebno izvoliti novo vodstvo. Zaradi epidemioloških ukrepov so bile seje IO izvedene dopisno, prav tako tudi nadomestne volitve, ki so bile izvedene v času od 22.do 28.12.2020. Kandidacijsko volilna komisija je po preštetju glasov ugotovila, da je nova predsednica društva Barbka Bižal Kolar, podpredsednica Tatjana Novak in nova članica IO Silva Žagar.

Leto 2020 je vplivalo tudi na število članstva, ki že nekaj let upada. Upadu članstva, ki ga  sicer zaznavajo tudi druga Društva upokojencev, zagotovo botruje covid 19, podaljšana delovna doba do 65 leta in druge velike možnosti preživljanja prostega časa, ki jih omogočajo sodobne tehnologije. V društvu je bilo na dan 31.12.2020   859 članov,

od tega 25 do 60 let,  263 od 60 – 70,  426 od od 70 – 85  in  145 nad 86, aktivnega članstva pa je dobra tretjina.

Iz teh podatkov je razvidno da je naše članstvo kar precej staro. Tudi na dopis o možnem računalniškem izobraževanju za druženje na daljavo ( poslan vsem članom ) se jih je odzvalo samo 21, kar je 2%. Po pogovoru s člani, se le ti počutijo prestare za to, pa tudi tehničnih možnosti nimajo ( računalnik, internet, pametni telefon). So se pa člani zelo pozitivno odzvali na županovo poslanico, ki so jo prav tako prejeli po pošti.

Kljub omejitvam pa je nekaj stvari le bilo realiziranih:

GOSPODARSKO STANOVANJSKO PODROČJE

Na stanovanjskem področju je komisija dne 27. 02. 2020 sprejela prednostno listo za dodelitev razpoložljivih stanovanj, na katero je bilo uvrščeno 6 prosilcev. Konec leta 2020 se je spraznilo eno stanovanje, ki se je dodelilo  prvemu na listi prosilcev.

V novembru 2020 je bil objavljen razpis za prednostno listo za leto 2021.

Na področju vzdrževanja objekta in okolice je bilo delo v letu 2020 okrnjeno, predvsem zaradi epidemije virusa COVID-19 in z njim povezanimi ukrepi.

Zgrajena je bila dodatna steza balinišča. Dela je izvajalo podjetje KONTE d.o.o., vsa pomožna gradbena dela pa  so opravili člani društva.

ŠPORT, REKREACIJA IN GIBALNA KULTURA

Treningi in tekmovanja so potekali v pogojih, ki jih je narekovala covid epidemija.  Do marca so aktivnosti  potekale po programu, kasneje pa tako, kot so to dovoljevali sprostitveni ukrepi, ustavljena so bila tudi vsa tekmovanja na 45. ŠIU Dolenjske in Bele Krajine. Delno aktivno so delovale sekcije:

Kegljanje

V januarju 2020 se je nadaljevala rekreacijska kegljaška liga  2019/2020, v kateri je DU Kočevje med 6 ekipami zasedlo odlično 2.mesto.

Balinanje

Na Trati pod šotorom je v maju 2020 potekala TRIM liga, ki se je z dvomesečno prekinitvijo v juliju in avgustu končala septembra 2020. Društvo je sodelovalo z dvema ekipama in zasedlo 5. oz. zadnje 6.mesto. Ob otvoritvi nove dodatne steze balinišča, je bil septembra organiziran turnir četvork naših mešanih ekip, oktobra pa je bilo izvedeno še društveno prvenstvo.

Petanka:

Sodelovalo in tekmovalo se je dveh tekmovanjih v upokojenski ligi Dolenjske in Bele Krajine.

Šah:

V šahovskem klubu so naši šahisti nastopili na treh turnirjih.

Ostale športne panoge: streljanje, pikado, telovadba  in pohodništvo pa so ostale brez tekmovanj oziroma treningov.

SOCIALNO IN HUMANITARNO DELO

V izvajanje programa » Starejši za starejše » je bilo v letu 2020 vključenih 27 prostovoljcev. Zaradi corona virusa  je bilo delo močno okrnjeno. Od marca do maja so se pomoči izvajale na daljavo brez osebnega kontakta, nudeni so bili samo telefonski pogovori.  Od junija do septembra se je program izvajal normalno, od oktobra do konca leta 2020 pa je bilo delo prostovoljcev zaradi vnovičnih vladnih corona ukrepov zopet oteženo.

Opravljenih je bilo 409 obiskov, od tega 406 ponovnih obiskov. Iskanih je bilo 81 oseb, od tega 76 umrlih, 2 obiska sta bila odklonjena. Nudenih je bilo 281 pomoči pri 167 osebah. Pomoči so: druženje, sprehodi, prevozi, dostava iz trgovine, dostava hrane ali humanitarnih paketov in drugo. Ob novoletnih praznikih so prostovoljci in prostovoljke po domovih  ( brez osebnega kontakta ) raznosili 262  priložnostnih darilc članom našega društva, starih 80 ali več let. Vsako leto se še posebej obišče in obdari mlajše upokojence, ki so bolni, osamljeni in potrebni pomoči. Teh je na žalost vsako leto več.

DRUŠTVENE DEJAVNOSTI

Krožek ročnih del

Prepoved druženja je vplivala tudi na delo krožka, tako da so rokodelke svoje izdelke izdelovale predvsem doma. Iz garna so kvačkale medvedke, ki naj bi postali maskota društva, Vera Lesič je izdelala sovice za  bralno značko, Erna Grže pa  idrijsko čipko za srečanje starostnikov v Dolini pri Trstu. V času sprostitve ukrepov so na delavnicah iz mase za oblikovanje delale  posodice,  po navodilih Unicefa pa so izdelovale punčke.

V februarju sta se dve članici udeležili razstave ročnih del rokodelcev in krožkov društev dolenjske regije in Bele Krajine v Črnomlju, konec maja se je nekaj članic srečalo v parku pred društvom in na ogled postavilo izdelke nastale v karanteni, avgusta pa so na glavni plaži ob Rudniškem jezeru na krošnje dreves obesile lovilce sanj in s svojo malo razstavo pritegnile pozornost obiskovalcev. Oktobra pa so doma izdelale 330 novoletnih voščilnic na naše člane in poslovne partnerja.

Plesna skupina Zimzelenke

V letu 2020 je imela plesna skupina samo tri nastope.

– 5.2.2020  na društvu, na proslavi ob kulturnem prazniku

– 6.3.2020 v Fari  in 7.3.2020 v Osilnici pa ob praznovanju dneva žena

Foto Krožek

Ob pojavu epidemije korona virusa so sprejeti ukrepi onemogočili druženje in delo na pripravi razstav. Tako je bila postavljena samo ena razstava, v sejni sobi na enem panoju so bile razstavljene slike in opisi o naši reki Rinži, s poudarkom na prikazu mostov in jezov, planirana  razstava ob praznovanju 70 letnice obstoja delovanja društva pa je odpadla. Izven plana je bila pripravljena razstava Literarno bralnega krožka, ki prikazuje članice pri njihovih aktivnostih, njen ogled pa je bil možen na spletni strani društva. Članica krožka Ana Kosten je s temi slikami sodelovala na natečaju o izbiri najlepšega posnetka s foto aparatom na temo medgeneracijskega druženja ob branju knjige, ki ga je razpisala Zveza društev upokojencev  Slovenije.

Pevski zbor

Leto 2020 je bilo leto, v katerem zbor ni imel niti enega nastopa na pevskih revijah, odpadel je tudi načrtovan projekt  Samostojni koncert v decembru 2020. Corona ukrepi in omejitve zborovskega petja, so onemogočili delovanje.

Z vajami se je  pričelo v januarju 2020 , z njimi nadaljevalo v februarju, žal pa so se zaradi priporočil NIJZ vaje končale že v začetku meseca marca. Ponovno se je zbor sestal  šele v mesecu avgustu, žal brez moške zasedbe, saj so v skrbi za zdravje ( pridružene bolezni ) in corona virusa, 4 moški člani zbora prenehali s petjem. Zbor je tako z vajami nadaljeval kot 16 članska ženska zasedba. Po reorganizaciji in postavitvi novega repertoarja se je  v septembru končno pričelo z resnimi vajami, ko se je na žalost vse skupaj zopet ustavilo. Zborovsko petje spada, zaradi možnega večjega širjenja virusa pri petju,  med dejavnosti višjega tveganja.

Zbor še vedno vodi zborovodkinja Nina Skebe.

Od načrtovanih 60 vaj, jih je bilo v letu 2020  realiziranih samo 14,  skupno 29 ur.

Bralni krožek

Članice naj bi se družile vsako drugo sredo v mesecu, žal so se srečanja v letu 2020 skrčila na šestkrat, trikrat v januarju in trikrat v februarju. Pripravile so izbor knjig za društveno  bralno značko, 5. februarja so z recitalom o Prešernovem učitelju Valentinu Vodniku nastopile na proslavi  v počastitev kulturnega praznika, dve članici pa sta z recitacijami Vodnikovih pesmi nastopili še 7.2.2020 v DSO Kočevje. V Knjigoteki na društvu se je nabralo že veliko knjig, med katerimi so bile tudi take, ki so bile po vsebini bolj primerne za mlajše bralce. Narejen je bil izbor in mladinske knjige so se v okviru medgeneracijskega sodelovanja podarile Ljudski univerzi in OŠ Stara Cerkev, nekaj pa se jih je dalo na ogled v Knjigobežnico na mestni ploščadi. Članice pa vseskozi pridno sodelujejo s svojimi članki na spletni strani društva.

Kofetarce

Na povabilo upokojencev iz Doline pri Trstu, so članice dramske sekcije 18.1.2020 nastopile na prireditvi v kulturnem domu Fran Venturini, kjer so se predstavile s tremi skeči:  Pri zdravniku, Preizkuševalec vina in Romska družina. Vaje so, do pričetka corona ukrepov v mesecu marcu, potekale 2 x tedensko. Za proslavo ob dnevu žena je bil pripravljen nov skeč, žal je proslava odpadla. Skupina  se je ponovno sestala septembra, z vajami pa zopet prekinila v oktobru, tako da plana načrtovanih vaj in nastopov za leto 2020 niso dosegle.

Prireditve ( dogodki ),  letovanja, izleti, izobraževanje, informiranje

Načrtovane dejavnosti so nemoteno potekale do marca 2020.

Na povabilo DU Crikvenica  smo se 26.1.2020, s pustno skupino Cigani, udeležili  maškarade na crikveniški rivi,  na kateri je sodelovalo 2500 pustnih mask. Z isto skupino smo sodelovali tudi na karnevalski povorki 22.februarja v Kočevju.

V anale društva pa bo z zlatimi črkami zapisan 27. februar 2020, ko sta predsednik DU Kočevje Jože Kozina in podžupan občine Kočevje Roman Hrovat, ob krajši slovesnosti,  društvu v uporabo predala osebno dvigalo, dolgoletno željo naših gibalno oviranih članov.

Od prireditev je bila realizirana samo proslava ob kulturnem dnevu, odpadla je tudi velika proslava  ob 70-letnici društva, smo pa ob tej priložnosti uspeli izdati zbornik » So leta minila«, za kar sta se še posebej potrudili Ana Kosten in Barbka Bižal Kolar.

Odpovedani so bili tudi vsi izleti, letovanja in ostala druženja ( piknik, martinovanje, novoletno praznovanje ), odpadli sta tudi  dve radijski oddaji, je bila pa ob 70- letnici na radiu 11. novembra samostojna oddaja, v kateri so sodelovali Ana Kosten,  direktorica Želve Mira Potokar in direktorica občinske uprave Kočevje Lili Štefanič.

Corona ukrepi so preprečili tudi dogovorjena sodelovanja in druženja z drugimi društvi, odpadle so  prireditve v organizaciji ZDUS-a in PZDU Dolenjske in Bele Krajine, so bili pa z njihove strani objavljeni razni natečaji, na katerih so sodelovali tudi naši člani. Na fotografskem  » Beremo skupaj« je sodelovala Ana Kosten, na natečaju za » Izvirno kulturno stvaritev v corona letu 2020« pa  sta sodelovali: na literarnem področju Živka Komac, na likovnem pa Nevenka Križ, ki je bila za svoj prispevek tudi med nagrajenci.

Za Informiranje članstva smo v letu 2020 poleg radia in oglasne deske uporabljali telefonske in internetne povezave, klasične poštne storitve in prenovljeno spletno stran, kjer so tekoče objavljene vse novice in zanimivi prispevki.

V sodelovanju s Podjetniškim inkubatorjem Kočevje smo se v mesecu oktobru dogovorili, da za naše člane organiziramo izobraževanje o uporabi novih tehnologij,  preko katerih bi se lahko ( čeprav na daljavo ) družili, izmenjevali izkušnje ali preprosto samo klepetali. Do realizacije zaradi epidemioloških ukrepov še ni prišlo.

 

Po poročilih: Milana Križaja, Ivana Novaka,  Jelke Poje, Tatjane Novak, Liljane Crnkovič, Ane Kosten, Marije Nanjara in Mire Letig , pripravila predsednica Barbka Bižal Kolar.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Idejni oče Prešernovega dne

IZ KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO ZOPET ENO OSEBNOST

                  BOGOMIL GERLANC  ( 1901 – 1992 )

Priznati je treba, da datum slovenskega kulturnega praznika ni vsakomur po volji; nekateri menijo, da je obletnica Prešernove smrti čisto primerna za praznovanje, drugi bi spomin na pesnika Zdravljice, Sonetnega venca in Krsta pri Savici raje obujali ob dnevu njegovega rojstva. Nekaj je seveda tudi takšnih, ki jim je vseeno, ali je Prešeren 8. februarja na svet privekal ali se od njega poslovil, samo da jim na ta dan ni treba v službo. Kakorkoli že, okusi so različni. A če dobro pomislimo, ob vseh proslavah in nagovorih, ki se v raznih krajih vrstijo ob nacionalnem prazniku kulture in kulturnikov, zelo redko, če sploh kdaj slišimo kaj več o njegovi preteklosti. Na čigavo pobudo obhajamo ravno datum Prešernove, ne pa denimo Trubarjeve ali Cankarjeve smrti? Od kdaj kulturni praznik pravzaprav sploh praznujemo? Kje se je vse skupaj začelo?

Zgodovinska veda odgovarja: rojstni kraj Prešernovega dne je kočevarska vas Mavrlen v Beli Krajini, kjer je ob koncu druge svetovne vojne delovalo vodstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, krajše SNOS. Pod predlog naj se dan Prešernove smrti razglasi za narodni kulturni praznik, sta se 28. januarja 1945 podpisala vršilka dolžnosti načelnice odseka za prosveto pri predsedstvu SNOS Milena Mohorič in vodja oddelka za ljudsko prosveto Bogomil Gerlanc. Predsedstvo je njuno pobudo še isti dan sprejelo. Praznik so tako prvič proslavili v bližnjem Črnomlju, naslednje leto pa že na ozemlju celotne Slovenije.

Če se je Prešernov dan torej hitro prijel, pa sta njegova pobudnika ostala bolj ali manj v senci – bržkone tudi zato, ker sta se v povojnem času znašla v političnem prepihu. Družina Mohoričeve je bila obtožena informbirojevstva. Moža ji je vzel Goli otok, njej pa se je  omračil um in skoraj vse preostalo življenje je preživela za zidovi psihiatrične klinike. Tudi Gerlanc, eden prvih organizatorjev narodno osvobodilnega gibanja na Kočevskem, se je moral zagovarjati pred sodiščem, vendar je uspel ovreči dvome o svoji pravovernosti. Čeravno jima pobude za slovenski kulturni praznik uradno ni nihče oporekal, Gerlanc je kasneje prejel celo priznanje Prešernov dan, pa Enciklopedija Slovenije v člankih o Gerlancu in Prešernovem dnevu še konec osemdesetih let predloga ni omenila.

Bogomil Gerlanc je bil zamejski otrok. Rodil se je decembra 1901 na Kontovelu pri Trstu. Po šolanju v Trstu, Gorici in Mariboru je kot učitelj služboval na Štajerskem in Gorenjskem. Že v zgodnji mladosti se je zapisal kulturnemu delu. V rojstnem kraju je še pred dopolnjenim sedemnajstim letom obudil delovanje domače knjižnice, pozneje pa  v društvih Danica in Ljudski oder, očitno med obiski doma, vodil pevski zbor. Leta 1924 je zbor pod njegovim vodstvom na Proseku nastopil tudi na zadnji predvojni javni prireditvi slovenskih kulturnih društev na Tržaškem sploh. Nič manj zagnanosti ni kazal v Mariboru, kjer je do leta 1921 predsedoval združenju srednješolcev, med učiteljevanjem v Celju pa je organiziral tamkajšnje Slovensko društvo in nasprotoval ukinjanju mestne knjižnice, ki jo je pomagal ustanoviti.

Ob izbruhu vojne se je Gerlanc iz Celja preselil v Kočevje, kjer se je kot prevajalec za italijanščino in nemščino zaposlil na gozdni upravi. Hkrati je že od junija 1941 sodeloval pri organiziranju Osvobodilne fronte na Kočevskem. Jeseni 1943 se je po prihodu Nemcev pridružil partizanskim enotam, kjer se je ponovno posvetil prosvetnemu delu. Tako je npr. zbiral vojna pričevanja kočevskih otrok. Njihove pretresljive izpovedi so bile v domovini in inozemstvu večkrat objavljene, leta 1953 pa pod naslovom Mladi rod Kočevske v boju proti okupatorju izdane tudi v knjižni obliki. Načelnik oddelka za ljudsko prosveto je postal septembra 1944 in na tem položaju ostal do prvih povojnih let.

Tržaški rojak Rado Bordon je o Gerlancu nekoč zapisal:  Življenje in javno delovanje Bogomila Gerlanca je vseskozi prevevala globoka ljubezen do slovenske knjige in slovenske kulture sploh.” In res je njegovo dolgo življenjsko pot – dočakal je namreč skoraj 91 let – še posebej zaznamovala knjiga. Po letu 1947 je ob raziskovalnem delu, preučeval je predvsem zgodovino slovenskega založništva, tiska in knjigotrštva, večji del delovne in upokojenske dobe preživel na uredniških mestih v raznih založbah. Kot avtor ali urednik se je podpisal pod številne monografije in zbornike, med drugim pod knjigo Kočevsko, ki jo je v petdesetih letih izdalo domače olepševalno društvo, osnovnošolci pa so v svet književnosti vrsto let vstopali ob berilih, ki so nastajala z njegovim sodelovanjem.

Za življenjsko delo na področju izobraževanja bi moral leta 1976 prejeti Žagarjevo nagrado, a se je oblastem znova zameril – tokrat zato, ker je kot urednik izdal Slodnjakove Obraze in dela slovenskega slovstva. Samo dva dni pred podelitvijo so mu nagrado odvzeli. Na zadoščenje je moral čakati vse do zadnjih predosamosvojitvenih dni. In ko je 12. junija 1991 osrednji TV Dnevnik poročal, da je država z njegove Žagarjeve nagrade končno očistila skoraj 20-letni prah, voditelj vendarle ni pozabil povedati, da je bil slavljenec tudi avtor pobude, naj 8. februar postane slovenski kulturni praznik.

 

Prebrale smo ….. marec 2021

Marija Nanjara

CARL HONORE: BOLJ STAR BOLJ ŽIV

Zelo vzpodbuden naslov za nas upokojence, ki živimo v svetu, ki
zagovarja mladost. Vse okrog nas je namenjeno predvsem mladim:
moda, tehnika, mediji, šport … a ni nujno, da je tako. Knjiga z neštetimi
primeri prikazuje nasprotno. Michelangelo je pri 74. letih dokončal freske
v Pavlinski kapeli, Verdi je pri 79. doživel premiero svoje opere Falstaff,
Cleant Eastwood je 62 let star prvič osvojil Oscarja…Torej: pomembno
je, kje si v življenju zdaj, kako gledaš nase in kaj si sposoben in
pripravljen doseči, ne pa, koliko si star.
Že male spremembe v vsakdanjem življenju lahko naredijo veliko. Nekaj
koristnih nasvetov: bodite aktivni od 15 do 25 min. na dan s hitro hojo,
vožnjo s kolesom, hojo po stopnicah namesto z dvigalom (bloki v
Kočevju so idealni za to – nimajo dvigal), nošenje nakupovalnih vreč (če
potem nimate bolečin v hrbtu), delo na vrtu, plešimo… In čim več se
smejmo!
Štiri ključne veščine dozorijo šele okoli petdesetega leta: aritmetika,
splošna razgledanost, besedni zaklad in razumevanje ustroja sveta.
Staranje krepi našo čustveno inteligenco, sposobnost branja ljudi se
izboljša, lažje se vživimo v drugega, najdemo kompromise, znamo dati
nasvete. Bolje se spoprijemamo z negativnimi čustvi, kot so strah, jeza in
zavist.
Kitajci poznajo pregovor: »Če hočeš biti srečen eno uro, pojdi zadremat.
Če hočeš biti srečen en dan, pojdi na ribolov. Če hočeš biti srečen eno
leto, podeduj bogastvo. Če hočeš biti srečen celo življenje, nekomu
pomagaj.« Zgledujmo se po prostovoljkah našega društva!
Najbolj mi je bila všeč zaključna misel knjige: Ko gre za starost, je
najbolje biti odkrit. Zanikanje svojih let je zanikanje sebe. Eden od trikov,
da odgovorite na vprašanje, koliko ste stari: podajte iskren odgovor, nato
vprašajte, zakaj človeka to zanima. S tem usmerite pozornost na
predsodke, ki so povezani s številko in jih morda celo spodkopljete.

 

Natečaj za fotografije – ŽIVŽAV NA ULICI

Komisija za tehnično kulturo ZDUS razpisuje fotografski natečaj ŽIVŽAV NA ULICI, s katerim odpira prostor za vse upokojence – ljubitelje fotografije.

1. Pogoji za sodelovanje: Pravico do sodelovanja imajo vsi upokojenci, člani DU, ki so vključena v ZDUS.

2. Prijava na natečaj, označevanje fotografij in pošiljanje: Za natečaj ni prijavnine . Sodelujejo lahko vsi udeleženci, ki bodo avtorske, digitalne fotografije s sklicem na temo Živžav na ulici poslali do vključno 30. aprila 2021 po elektronski pošti na naslov: dijana.lukic@zdus-zveza.si.  Vsak avtor lahko sodeluje največ s tremi fotografijami ( barvnimi ali črno belimi ). Fotografije morajo biti v JPEG formatu v velikosti do max 2 MB. Najdaljša stranica fotografije naj meri največ 1920 pikslov.

Vsaka fotografija naj bo obvezno označena z imenom in priimkom avtorja, zaporedno številko in naslovom fotografije. ( Primer oddaje treh fotografij: Janez Novak 1 Kurent, Janez Novak 2 Maske, Janez Novak 3 Norčije )  Lice fotografije mora biti brez podatkov.

Udeleženci razpisa naj se usmerijo v prikaz dogajanja na ulicah in cestah v svojem okolju.

Skupaj s fotografijami pošljite še naslednje podatke: ime in priimek avtorja, v katero DU ste včlanjeni, telefon in elektronski naslov. Prejete fotografije organizator hrani v e-arhivu ZDUS kot del natečajne dokumentacije.

3. Avtorske pravice: S prijavo avtor zagotavlja, da so fotografije avtorske in dovoljuje njihovo objavo za namene ZDUS. Sodelovanje na natečaju in objave niso honorirane. Organizator bo osebne podatke hranil pet let, nato jih bo izbrisal iz evidenc.

4. Izbor fotografij za razstavo in objavo in obveščanje avtorjev: Prejete fotografije bo do 15.maja 2021 pregledala ocenjevalna komisija v sestavi: Vladimir Kraljič – predsednik, Viljem Šetar in Nevenka Vidmar – člana. Komisija bo odločila katere in koliko fotografij bo razstavljenih in avtorji bodo o tem obveščeni do 31.maja 2021. Komisija bo upoštevala naslednje kriterije: upoštevanje pogojev za sodelovanje, vsebinska ustreznost in skladnost z razpisano temo, estetska vrednost in tehnična dovršenost, inovativnost pristopa.  Odločitve ocenjevalne komisije so dokončne.

5. Razstava fotografij natečaja: Komisija za tehnično kulturo bo pripravila razstavo izbranih fotografij v prostorih ZDUS, Kebetova ul.9, Ljubljana v času od 1.6.2021 do 31.8.2021.

6. Informacije: 

Dijana Lukić, ZDUS tel. 01 515 52 41, 051 656 532, e-mail: dijana.lukic@zdus-zveza.si                Vladimir Kraljič tel. 041 720 134 e-mail: kraljic.vladimir@t-2.si

7. Teme naslednjih četrtletnih fotografskih natečajev:  

  • Utrinki iz potepanja v naravi
  • Bogastvo jeseni

Vljudno vabljeni k sodelovanju in se veselimo vaših fotografij.

——————————————————

PRIPIS  DU Kočevje

Vemo, da je med vami veliko ljubiteljev  lepih fotografij, kar je videti tudi iz vaših prispevkov na FB, zato pogumno v roke svoje fotografske pripomočke .

Želimo vam  veliko ustvarjalnega navdiha in uspeha.

Natečaj – VSE CVETI IN DEHTI

Komisija za tehnično kulturo ZDUS razpisuje natečaj za rokodelski izdelek na temo VSE CVETI IN DEHTI, s katerim želi obuditi življenje naših prednikov, ki so v prostem času izdelali cvetje iz različnih materialov, ki so ga poklonili svojim ob različnih priložnostih.

1. Pogoji sodelovanja: Možnost sodelovanja imajo vsi člani društev upokojencev, ki so vključena v ZDUS.

2. Prijava na natečaj: Prijavnine ni. Vsak udeleženec natečaja lahko sodeluje z največ enim šopkom enakega ali različnega cvetja glede na temo natečaja. Poleg cvetja priporočamo, da pošlje tudi svojo manjšo vazo, narejeno iz različnih materialov. Izbor izdelkov: Cvetje iz različnih materialov ( papir, blago, nogavice, les, vrv, glina, ostalo ). Izdelki so omejeni na površino 30 x 30 cm in maksimalno višino 25 cm, vključujejo naj etnografske in kulturne značilnosti vašega okolja.

Avtor pošlje izdelek na naslov ZDUS, Kebetova 9, 1000 Ljubljana vključno do 30.04.2021.

Vsak izdelek mora biti opremljen z napisnim listkom velikosti 10 x 5 cm. Na njem morajo biti podatki avtorja izdelka: ime in priimek, DU, na hrbtni strani pa kontaktni podatki avtorja (tel, e-naslov…). Izdelki morajo biti ustrezno pakirani za pošiljanje, da se ne poškodujejo. Izdelki bodo vrnjeni avtorjem po zaključku razstave. Sodelovanje na natečaju in objave niso honorirane. Poslane izdelke udeleženci izdelajo na lastne stroke.

3. Avtorske pravice: S prijavo udeleženec zagotavlja, da so izdelki avtorski in dovoljuje      njihovo objavo za namene promocijske dejavnosti rokodelstva Komisije za tehnično                kulturo ZDUS.

4. Izbor izdelkov za razstavo in obveščanje avtorjev: Prejete izdelke bo pregledala ocenjevalna komisija do 15.05. 2021 v sestavi: Zdenka Bevc Škof – predsednica, Branka Bizjan in Marija Turk po naslednjih kriterijih: zadostitev pogojev za sodelovanje, skladnost z razpisano temo, estetska, tehnična in uporabna vrednost, domiselnost izdelkov in etnografska značilnost okolja avtorja. Avtorji bodo o izboru izdelkov za razstavo obveščeni do 31.05.2021.

5. Razstava izbranih izdelkov bo v vitrini v prostorih ZDUS, Kobetova ul. 9, Ljubljana in bo trajala od 1.junija 2021 do 31.avgusta 2021.

6. Podrobne informacije o natečajih dobite pri:                                                                                 Karmen Šparovec Terkhov :  01/519 50 86, e-pošta: tajništvo@zdus-zveza.si                                  Zdenka Bevc Škof: 031 604 564 e-pošta: upokojenci.gorica@gmail.com

7. Teme naslednjih četrtletnih rokodelskih natečajev

  • Olepšajmo se – nakit različnih oblik in materialov – v 3. kvartalu 2021
  • Pletarimo – pletarski izdelki iz različnih materialov – v 4. kvartalu 2021

Želimo vam prijetne pomladne dni in vas vabimo k sodelovanju !

PRIPIS  DU Kočevje:

Razpis je objavljen v skrajšani obliki, v  kolikor rabite dodatne informacije  jih  dobite v tajništvu društva, lahko pa vam ga v celoti pošljemo na vaš e-mail.   

Upamo, da bo natečaj k sodelovanju privabil tudi kakšno našo rokodelko, saj vemo, da so prave umetnice v izdelovanju cvetja. 

Želimo vam  veliko ustvarjalnega navdiha in uspeha.