Imej me rajši od vsega na svetu, igralke Mire Furlan.
Izpoved igralke, ki je zaznamovala jugoslovanski filmski in televizijski prostor v prejšnjem stoletju, je še vedno na lestvici najbolj branih knjig. Tudi v naši kočevski knjižnici je bilo potrebno stopiti v vrsto, da sem jo dobila.
Zakaj takšen naslov avtobiografije? Kot triletna deklica si je želela eno samo stvar. Da bi jo vsi imeli najraje na svetu. “Oh, Mirica moja, taka ljubezen je sila redka” ji je ponavljala mama.
Ni soglašala z odgovorom. Odločila se je, da jo bodo vsi imeli rajši od vsega na svetu, ko odraste. In res so Miro ljubili mnogi. Močno in tudi preveč. In se hkrati bali njenega talenta, njene lepote, tudi občutljivosti, čustvenosti, bojevitosti in vseživljenskega boja za dvig umetnosti nad politiko.
Tisti, ki so preveč ljubljeni, so v nekem trenutku zasovraženi s prav takšno silo. Najbrž je takšen zakon množic.
Mirina zgodba je zgodba vseh nasprotujočih se obrazih nekdanje skupne države. Je neusmiljeno ogledalo časa, ki smo ga živeli vsi, ki smo se rodili v nekdanji Jugoslaviji, a mnogi dolgo marsičesa nismo razumeli.
In tudi zaradi tega je potrebno knjigo prebrati.
IMEJ ME RAJŠI OD VSEGA NA SVETU
Mira Furlan se je rodila v Zagrebu leta 1955 staršem hrvaških, judovskih in slovenskih korenin. Osnovno šolo in klasično gimnazijo je obiskovala in končala v Zagrebu, leta 1978 pa je diplomirala na zagrebški Akademiji dramskih umetnosti.
Kot najbolj nadarjena igralka v svojem letniku je že med študijem začela dobivati vloge v različnih zagrebških gledališčih in v HNK. Zaslovela je z vlogo Kate v seriji Velo misto, ki sem jo tudi sama rada gledala, pravzaprav vsi doma. Kmalu zatem je postala ena najbolj iskanih igralk v Jugoslaviji, posnela je številne filme in TV serije. Prejela je največje nagrade v takratnem času, npr. zlato areno in hrvaško najpomembnejšo gledališko nagrado Dubravka Dujšina. Živela je med Zagrebom in Beogradom, številne angažmaje pa je imela po vsej Jugoslaviji. Kot je sama izjavila, je bila prezasedena. Po eni strani ji je to neznansko godilo, po drugi strani pa jo je pripeljalo v izgorelost.
Ko je naraščal nacionalizem ni več ustrezala politiki prihajajoče vojne. Obtožili so jo, da je izdajalka, na začetku vojne je doživela številne medijske napade, politično in institucionalno preganjanje. Z možem, režiserjem Goranom Gajićem, je pod pritiskom družbe leta 1991 emigrirala v ZDA, kjer je naredila zavidljivo igralsko kariero, še posebej je izstopala z vlogama v serijah Babilon 5 in Skrivnostni otok. Igrala je še v številnih ameriških predstavah in filmih ter poučevala na Newyorški filmski akademiji.
Od začetka novega tisočletja je igrala tudi v filmih nekdanje Jugoslavije. Med drugim je nastopala v reškem HNK, kjer je odigrala svojo zadnjo vlogo v predstavi Vaja za življenje – drugič.
Mira Furlan je poleg omenjene knjige tudi avtorica drame Dokler naju smrt ne loči in knjige kolumn Totalna razprodaja, ki jih je več let objavljala v tedniku Feral Tribune.
Knjigo Imej me rajši od vsega na svetu je začela pisati v Ameriki kot svojo avtobiografijo ali kot veliko pismo sinu Marku, da bi razumel, kaj se je dogajalo pred njegovim rojstvom in da bi spoznal domovino svojih prednikov. V knjigi opisuje svoje zgodnje otroštvo, odraščanje in kariero, v kateri je spoznala vse obraze slave. Skozi različne zgodbe, izkušnje in refleksije se nam razkriva njen notranji svet pa tudi najhujši čas vojne, ko za Jugoslovane ali nadnacionalne posameznike ni bilo več prostora, in je na Hrvaškem postala tarča medijske gonje, ki je segala vse do ZDA.
Knjiga je polna radosti in bridkosti. Avtorica ne prizanaša ničemur in nikomur, še najmanj pa sebi. Njena izpoved ni zgolj avtobiografija, je tudi proza, prežeta s čustvi, in poglobljeno pričevanje o nekdanjem svetu.
In zato jo zelo priporočam. Brala sem jo z ljubeznijo ker vem, da je v knjigo dala celo sebe. Škoda da je prekmalu umrla za posledicami pika komarja januarja 2021 v Los Angelesu.
Nevenka Križ
