Arhivi Kategorije: Novice

NATEČAJ za najem najemnega stanovanja za leto 2021

Na osnovi 15. člena Pravil za oddajanje namenskih najemnih stanovanj v najem, komisija za gospodarske in stanovanjske zadeve pri Društvu upokojencev Kočevje

RAZPISUJE   NATEČAJ ZA DOLOČITEV PREDNOSTNE LISTE PROSILCEV ZA NAJEM     NAMENSKEGA NAJEMNEGA STANOVANJA ZA LETO 2021

  1. Do najema namenskega najemnega stanovanja je upravičen prosilec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
  • je oseba s statusom upokojenca ali druga starejša oseba, praviloma stara nad 65 let;
  • je njegovo zdravstveno stanje takšno, da mu omogoča samostojno bivanje v stanovanju;
  • je glede na svoje ekonomsko stanje sposoben plačevati najemnino in ostale stroške, ki so vezani na najem stanovanja (dohodkovni cenzus)
  1. Pri določitvi prednostnega vrstnega reda za pridobitev konkretnega stanovanja v najem se praviloma upoštevajo naslednji kriteriji:
  • stanovanjski status in stanovanjske razmere prosilca;
  • zdravstveno stanje prosilca;
  • status starostnega upokojenca in starost prosilca;
  • stalno prebivališče na območju, kjer se nahaja stanovanje;
  • i. čakalna doba na najem stanovanja v lasti Nepremičninskega sklada.
  1. Prosilci za uvrstitev na prednostni vrstni red podajo pisno vlogo in izpolnijo obrazec, ki ga prejmejo v pisarni Društva upokojencev Kočevje, Reška cesta 5 in sicer v ponedeljek od 9.00 do 12.00 ure ali v četrtek od 14.00 do 17.00 ure.
  2. Rok, v katerem lahko prosilci oddajo pisno vlogo za uvrstitev na prednostno listo za najem stanovanja je 30 dni od objave razpisa, to je do 24. decembra 2020.
  3. Prosilci bodo o uvrstitvi na prednostno listo obveščeni v 15 dneh po izteku razpisa.
  4. Vsa pojasnila o navedenem razpisu lahko zainteresirani prejmejo v pisarni Društva upokojencev Kočevje na Reški cesti 5.

 

Kočevje, 23.11.2020                                                                  Predsednik komisije:   Milan Križaj  l.r.

POGLED SKOZI SLIKO IN BESEDO

Lepota narave, izvirnost ročnih spretnosti, druženje in pogled skozi  objektiv nam pričara in slikovno opiše življenje okrog nas, ujeti prizori so čudovita stvaritev nas samih.  Na tak način sva pričeli članici foto krožka Ana Kosten in Andreja Pezdirc. Čas od ustanovitve leta 2014 do letos sva izkoristili za postavitev več razstav na panojih v avli in v sejni sobi društva.

Razstave so predstavljale dogodke na društvu, aktivnosti posameznih članic kot tudi skupin in lepote narave.

PUST. Nekaj let zapored se je skupina članic društva udeleževale pustne povorke po mestu, pa tudi po prijateljski Crikvenici. Lepo našemljene v žabe, gosenico, cigane in še kaj so na razstavljenih slikah prikazale izvirnost svojih mask.

 

Razstave narave so izkazovale paleto barv v »poletnih utrinkih« in sicer: popotovanje po Italiji,   prikazan  in  opisan kraj  – Cinque Terre, zanimiv po svoji arhitekturi in izjemno slikoviti naravi; vedno privlačne so slike sončnega zahoda na morju;  cvetje v številnih barvnih odtenkih in reka Rinža s prikazom mostov in jezov.

Pregled društvenih zanimivosti je predstavljala razstava zelo aktivnih dolgoletnih članic, postavljena za Dan žena.

Leto 2020 bova zaključili z razstavo »OB BRANJU, DRUŽENJU IN KLEPETU SE RAZVEDRIMO«, ki prikazuje članice literarno bralnega krožka pri njihovem pogovoru o knjigi, vaji za nastop in klepetu ob kavici.

Slike in besedilo : Ana Kosten

Vodja literarno bralnega krožka Marija Nanjara pa je zapisala:

»SONČNI VZHOD PREBUJA NARAVO, BRANJE KNJIG RAZSVETLJUJE GLAVO«

Ta mongolski pregovor smo si članice bralnega krožka Društva upokojencev Kočevje izbrale za uvodno misel na seznamu knjig za bralno značko, ki je bila že trikrat podeljena ob kulturnem prazniku 8. februarja. Članice BK se družimo že osmo leto vsako drugo sredo ob kavici. Pogovarjamo se o prebranih knjigah, beremo odlomke in si izmenjujemo mnenja Seznanjamo se s knjižnimi novostmi. Najbolj zanimiva je debata o skupni knjigi. Letos je bil to roman italijanske pisateljice Suzanne Tamaro POJDI, KAMOR TE VODI SRCE. Privlačijo nas knjige, v katerih odkrivamo izkušnje in spomine starejših oseb. Skupaj pripravimo seznam, nasvete dobimo v Knjižnici Kočevje in v knjižnih revijah. Knjige si sposojamo tudi v knjižnici na društvu. Mnogo članov društva je prineslo knjige od doma in nastala je naša KNJIGOTEKA.

Proslavo ob kulturnem prazniku popestrimo z recitalom pesmi in proze slovenskih književnikov. Obeležile smo obletnice rojstva in smrti Frana Milčinskega Ježka, Ivana Cankarja in Valentina Vodnika. Z branjem in petjem smo predstavile ljudske pesmi in prve znane slovenske pesnice.

Udeležile smo se književnih večerov v knjižnicah v Kočevju in Ribnici ter obiskale Knjižni sejem v Ljubljani.

Načrtov je še več, le upamo, da nam jih letošnja epidemija ne bo preveč zavrla.

 

(Za tem besedilom vstavi poslane slike)

 

 

 

Tudi v času korone smo aktivni…..

Spoštovane članice in člani!

Jubilejno leto 2020, ko praznujemo 70-letnico obstoja društva, nam žal ni naklonjeno. Korona virus je dodobra spremenil naša življenja, z omejitvami je posegel v naše delo in druženja, tako na kulturnem kot na športnem področju. Ko smo v prvi polovici leta  mislili, da smo ga premagali, pa je sedaj udaril še z večjo močjo. Zopet se zapiramo v svoja stanovanja, družabno življenje je omejeno, saj je zdravje vsakega posameznika na prvem mestu.

Kljub temu pa na društvu ne mirujemo. Ob 70-letnici pripravljamo izdajo ALMANAHA  (proslava je preložena na leto 2021), iščemo pa tudi možnosti, kako bi v tem težkem letu lahko stopili v stik z vami,  z novimi možnostmi in načini druženja. Covid-19 nas je spodbudil k uporabi tehnologije na pozitiven in kreativen način. Mnogi med vami nas že spremljate preko spletne strani, s prispevki in komentarji sodelujete na našem Facebooku profilu in Messengerju, morda že uporabljate Zoom , Skype ali kaj drugega  ter tako odkrivate nove možnosti, ki jih omogočajo aplikacije za video klice.

V želji, da bi kljub omejitvam ostali povezani, v sodelovanju s podjetniškim inkubatorjem Kočevje in Občino Kočevje, pripravljamo izobraževanje o uporabi novih tehnologij, preko katerih bi se lahko ( čeprav na daljavo ) družili, izmenjevali izkušnje ali pa preprosto samo klepetali.

Vse, ki bi se želeli vključiti v tak način druženja prosimo, da nam zaupate naslednje:

  • svojo elektronsko pošto
  • dostop do interneta   /   da ali ne
  • preko katere naprave dostopate ( računalnik, prenosni računalnik, tablica, pametni telefon)

Podatke nam posredujte na naš naslov duk@telemach.net, v kolikor imate še kakšna dodatna vprašanja nas lahko tudi pokličete na tel. 01/895 15 78.

Pričakujemo čimprejšnje odgovore, saj bomo le tako lahko kmalu pričeli z realizacijo načrtovanih dejavnosti.

Za učenje nismo nikoli prestari, zato pogumno naprej!

V upanju, da se kmalu zopet srečamo in poveselimo na društvu, vas lepo pozdravljamo.

Ostanite zdravi in optimistični !

Vaše društvo

Poslanica župana dr. Vladimirja Prebiliča

Spoštovanje upokojenke, dragi upokojenci!

Pred nas se kopičijo izjemni izzivi. Nihče si niti v najhujši nočni mori ni predstavljal, da bo virusna bolezen COVID-19 v drugem valu epidemije tako neusmiljeno posegla med nas, v naš način življenja in do skrajnosti ogrozila prihodnost… Približujemo se obdobju, ko bo potrebno resnično spremeniti navade, poskrbeti za dosledno izvajanje vseh zaščitnih ukrepov ter si med seboj še bolj pomagati.

Čeprav je bolezen izjemno nepredvidljiva, z izjemno negativnimi posledicami za številne, ki za njo zbolijo, pa starejši predstavljate še posebej ranljivo skupino. Tega se zavedamo v naši občini, kjer z različnimi ukrepi, predvsem pa tesnim sodelovanjem med štabom civilne zaščite, zdravstvenim domom in občinsko upravo, po mojem mnenju dokaj dobro krotimo število okužb v občini Kočevje. Ob tem se trudimo zagotavljati nemoteno delovanje različnih služb, podjetij in izvajanje projektov, saj bomo le tako zagotovili nadaljnji razvoj občine, ohranili delovna mesta ter ustvarili spodbudne investicijske priložnosti za čas, ko bo epidemije konec.

Z Društvom upokojencev Kočevje smo v preteklosti izjemno dobro sodelovali, ta praksa pa se nadaljuje tudi v bodoče. Želim vam sporočiti, da starost in starostnike izjemno spoštujem, in zavedam se, da se to dokazuje predvsem z ravnanjem. Zagotavljam vam, da bomo tudi v prihodnje v občini Kočevje ohranjali vključujoč odnos do vseh, še posebej pa bomo pozornost namenjali ranljivim in pomoči potrebnim, med katerimi je vse več žal tudi starejših. K temu nas zavezuje strategija sodelovanja s starostniki, pa tudi moralno-etični kompas, ki pri nas še ni izgubil domovinske pravice.

Spoštovane in spoštovani, želim vam obilo zdravja, a tudi ohranjanje igrivosti in iskrivosti, ki dela življenje prijetnejše ter ustvarja okoliščine vključevanja vseh na prijazen način. Najverjetneje nam zdravstvene razmere ne bodo dopuščale, da bi se ob izteku leta srečali osebno, si voščili, podali roko in se družili v prijetni atmosferi, zato naj vam po tej poti sporočim, da tudi sam to pogrešam. A tudi to pride, saj bomo premagali še tako velik izziv, mar ne? Veliko njih je postavljalo na preizkušnjo naše prednike in če smo kaj od njih  podedovali, smo vztrajnost, pogum in neustrašnost! Brez dvoma uspemo in tedaj bo ponovno čas, da se srečamo tudi v živo.

Vaš župan,                                                                                                                                                              dr. Vladimir Prebilič

 

PETER KOZLER ( 1824 – 1879 ) Tri barve za zastavo

Da je Peter Kozler v svojem   Zemljovidu slovenske dežele in pokrajin  leta 1864 prvič znanstveno določil meje slovenskega etničnega ozemlja, verjetno danes ve večina Slovencev. Morda je že nekoliko manj znano, da je z bratoma in polsestro v istem letu ustanovil  Pivovarno bratov Kozler, današnjo Pivovarno Union, ali pa, da je bil eden najpomembnejših slovenskih gospodarstvenikov svojega časa. Zelo redko pa se je, vsaj do nedavnega, omenjalo, da je skupaj z Antonom Globočnikom  leta 1848 najverjetneje izbral tudi barve slovenske zastave, enega temeljnih simbolov naše narodne identitete.

Zgodovina ima včasih čuden smisel za humor. Tako je hotela, da je bil Kozler, zgled slovenskega domoljubja, po rodu kočevski Nemec, čeprav so nekateri dokazovali, da njegov priimek izvira iz slovenske besede “kozar”, ki pomeni kozjega pastirja. Drugi so prepričani, da gre ime povezovati z izrazom “Koslar” ali “Kosstlar”, s katerim so Kočevarji označevali Kostelce. Kakorkoli že, rodbina Kozlerjevih se je na Kočevskem omenjala že v 16. stoletju, ko sta v Kočevski Reki prebivala posestnika s priimkom Chossler.

V Kočah pri Kočevski Reki je tristo let kasneje, 16. februarja 1824, kot tretji otrok Johanna in Marije Kosler, na svet privekal sin Peter. Njegov oče, ki se je četrt stoletja prej na Dunaj podal kot ubožen krošnjar, je bil eden najbogatejših ljudi na tedanjem Kranjskem. Obogatel je med dunajskim kongresom, ko je iz Trsta v avstrijsko prestolnico uspel dobaviti sveže južno sadje, ki ga zaradi visokih zametov v Alpah gosposki ni mogel ponuditi nihče drug. Zaslužek iz trgovanja je premišljeno vložil v nepremičnine in tako premoženje še povečal.

Prva leta je Peter preživel v Kočah, potem pa se je družina preselila v stari ortneški grad, ki ga je oče že pred sinovim rojstvom kupil od graščakov Lichtenbergov, a ga dotlej oddajal v najem. Še ne sedemletnega, so dečka poslali v uk na Sv. Gregor pri Velikih Laščah, kjer se je pri župniku Jakobu Jerinu naučil brati in pisati, najbrž pa se je tudi prvič srečal s slovenščino, ki je doma niso govorili. Devetletno šolanje v Ljubljani in druženje s tamkajšnjimi kulturnimi veljaki, med njimi s Prešernom, ga je izoblikovalo v zavednega Slovenca, kakršnega je leta 1844 na Dunaju spoznal študent Anton Globočnik.

Slednji je kasneje zapisal: ” Med slovenskimi akademiki sta bila samo dva, namreč Peter Kosler in Matej Cigale, prošinjena narodnega duha. Tema dvema sem se pridružil tudi jaz in ž njima sem obiskoval kavarno pri Bajerju na Alserici, nasproti bolnišnice, kjer so se shajali slovanski somišljeniki do leta 1845, pozneje pa pri Gerloviču v mestu na Kmetskem trgu. Redno smo se shajali ob petkih, ker so ta dan prihajale “Novice “, v katerih so nas posebno navduševale Koseskijeve pesmi”.

Po študiju prava na Dunaju – že prej je v Italiji študiral logiko in fiziko – je Kozler opravil pripravništvo na tamkajšnjem sodišču, v začetku leta 1848 pa se je zaposlil v dunajski pisarni odvetnika Ferdinanda Župančiča. Tam je dočakal tudi marčevsko revolucijo s prebujenimi nacionalnimi zahtevami, ki so jih Slovenci ubesedili v programu Zedinjene Slovenije, pri katerem se je Kozler močno angažiral.

Udejstvoval pa se je tudi drugače. “Slovenski dijaki smo hoteli novovzbujenemu narodnem čutu s tem zadostiti, da smo začeli nositi znake barv, katere smo proglasili za narodne,” se je spominjal Globočnik; “Ker so Nemci  nosili črno-rudeče-zlate kokarde, izbrala sva neko nedeljo popoldan v Gerlovičevi kavarni s Petrom Koslerjem na podlagi deželnega grba kot slovenski znak barve: rudečo, modro in belo. V neki tovarni smo si dali napraviti take trakove, katere smo potem nosili.” Kombinacija se je v hipu prijela in že 7.aprila 1848 je študent Lovro Toman v gostilni Zlata zvezda na Wolfovi ulici v Ljubljani prvič razvil slovensko tribarvnico.

Kozlerjevo relativno kratko življenje, pri 55-ih je umrl aprila 1879, je bilo izpolnjeno z gospodarskim in narodnobuditeljskim delom. Tako ni vodil le pivovarne, temveč je bil tudi med ustanovitelji Trboveljske premogokopne družbe, konzorcija za gradnjo gorenjske železnice ter  Kranjske stavbne družbe – slednja je zgradila današnjo predsedniško palačo – poleg tega pa je opravljal še dolžnosti podpredsednika Kmetijske družbe in Kranjske eskomptne banke.

Za razliko od brata Ivana, ki se je zapisal nemštvu, je vedno zagovarjal pravice Slovencev. Ustavila ga nista ne dolgoletna zaplemba njegovega zemljevida, ne proces zaradi domnevne veleizdaje, pa tudi ne šikane, ki jih je doživljal do izstopa iz državne službe. Kranjce je proti koncu življenja deset let zastopal kot namestnik deželnega glavarja ter poslanec okrajev Kočevje, Ribnica in Velike Lašče v deželnem zboru, v zgodovino pa se je vpisal tudi kot pokrovitelj slovenskih organizacij, od Sokola do Slovenske matice.

Zato ne preseneča, da so novico o njegovi smrti objavili malone vsi časniki, Slovenski narod pa mu je v trh zaporednih številkah posvetil obsežen podlistek izpod peresa Frana Levca. Vendar pa so šele dobro stoletje kasneje, z nastankom samostojne države, nastopili pogoji, da se Slovenija tudi uradno oddolži Kozlerjevemu spominu. To je storila leta 1999, ko je izdala poštno znamko z njegovo podobo.

SO LETA MINILA………..od 1991 do 2010 … 3 del

Čas od 1991  do 2000;  v petem desetletju – lastništvo stavbe

Na seji izvršnega odbora 25.9.1990 so med drugim ugotovili, da je vpisanih v DU Kočevje 1741 članov. V letu1991 se je število članov povečalo na 1834.

V letu 1992 so bili sklicani občni zbori. V izvršni odbor so bili izvoljeni naslednji člani: Jože Svete, Franc Merhar, Rezka Lavrič, Milka Cilenšek, Poldka Hrovatin, Rozi Raztresen, Jože Legan, Jože Dekleva, Stane Logar, Nelka Klun, Ivan Vesel, Srečko Košir, Marija Lipovec, Jože Špoler in Tone Škerjanc. Izvoljeno je bilo tudi vodstvo društva v sestavu: Jože Svete – predsednik, Franc Merhar – podpredsednik, Rozi Raztresen – tajnica, Rezka Lavrič – blagajničarka, Milka Cilenšek – predsednica komisije za rekreacijo, Jože Legan – predsednik komisije za šport,  Jože Dekleva – predsednik gospodarske komisije,  Nelka KLun – predsednica stanovanjske komisije in Dragica Šercer – predsednica nadzornega odbora.

    Jože Svete, predsednik 

Na seji letne konference 20.3.1993 je predsednik društva Jože Svete podal odstopno izjavo z mesta predsednika društva. V svoji izjavi navaja, da nekateri posamezni člani društva, zadolženi za določeno področje, ne izvajajo svojih zadolžitev in zato delo sloni le na treh ali štirih aktivnih članih. Po krajši razpravi se je odločil, da bo delo sicer opravljal še naprej, v kolikor pa se stanje ne bo izboljšalo, njegova izjava velja.

Pristojni organ društva je tudi odločil, da se podeli priznanja za uspešno delo naslednjim: ženskemu pevskemu zboru, Veri Rus, Mariji Žagar, Anici Dombi, Dragici Šercer in Nelki Klun za prizadevno delo v društvu.

V obravnavanem obdobju se je zgodil pomemben dogodek, ki se nanaša na stanovanjski fond društva. Društvo je imelo na razpolago 35 stanovanj,  s sprejemom ” Jazbinškovega zakona”  pa je izgubilo 10 stanovanj. Stanovanja so odkupili imetniki stanovanjske pravice – upokojenci, nekaj stanovanj pa tudi drugi, ki za to niso bili upravičeni. Kljub opozorilu Nepremičninski sklad SPIZ ni ukrepal. V naslednji letih je društvo imelo na razpolago 25 stanovanj za upokojence s potrebo po stanovanju.

Pomanjkljivost, ki so jo ugotovili na seji izvršnega odbora, je informiranost članstva. Zato so se odločili le to izboljšati. To naj bi dosegli tudi z objavljanjem dogajanja v reviji za upokojence Vzajemnost.

Z namenom pridobitve sredstev za obnovo in vzdrževanje stavbe je izvršni odbor sklenil, da se dva prostora v pritličju odda v najem. Z dvema najemnikoma je bila sklenjena ustrezna najemna pogodba za dobo 10 let. S to odločitvijo je bila sprejeta nova usmeritev delovanja društva. Poleg tega je tedanje vodstvo iskalo rešitev za izselitev dveh strank, ki sta bili še v stavbi.

Na gospodarskem področju so bila izvršena obsežna dela, in sicer zamenjana so bila vsa zunanja okenska krila, obnovljeno je bilo izpraznjeno  stanovanje v I. nadstropju, namenjeno novim klubskim prostorom, izvršena so bila  vsa zaključna dela na stopnišču, prepleskani so bili vsi hodniki in celotno stopnišče, popravljena in prebarvana je bila pločevinasta streha na stavbi, popravljeni in zamenjani so bili vodovodni odtoki in dimne naprave, poleg navedenega pa so še redno vzdrževali stavbo in njeno okolico.

Za izredno prizadevnost pri teh delih so izrekli posebno priznanje Francu Merharju, za nagrado pa so mu podarili en čebelji panj.

V letu 1994 je društvo zagotovilo sredstva za asfaltiranje dvorišča, namenjenega za parkiranje avtomobilov članov društva. Z lastnikom sosednje stavbe je bil sklenjen dogovor, da bo društvo plačalo stroške asfaltiranja za lastni del zemljišča, tj. 2 m od stavbe društva in v dolžini stavbe ter še dodatna 2 m kot odškodnino za občasno uporabo sosednjega zemljišča pri obračanju vozil.

V letu 1994 je društvo nudilo pomoč svojim članom tako, da je vpisovalo certifikate za KRONA SENIOR Ljubljana. Številni člani so to ugodnost tudi izkoristili.

V letu 1995 je bilo, po sklepu pristojnih organov društva, brezplačno preneseno zemljišče – poslovna stavba v izmeri 38 m² in dvorišče v izmeri 1 a in 99 m², parcelna številka 1733/2  Turističnemu društvu Kočevje. Ustrezna pogodba je bila sklenjena 13.12.1994 in v zemljiško knjigo vpisana 4.7.1995.

Za čim boljšo informiranost in seznanjenost z delovanjem društva tako članov kot občanov v občini je društvo s pomočjo RTV Ljubljana izpeljalo radijsko oddajo PRIZMA OPTIMIZMA, ki je bila s svojo kvaliteto v ponos društvu. Takrat je vodstvo društva želelo nadaljevati s podobnimi oddajami, vendar na RTV niso bili zainteresirani. Nekaj časa je potekalo le sodelovanje z radijem Univox,  kasneje pa tudi tega ni bilo več. Ugotovili so, da je težko najti sodelavce, ki bi jih zanimalo to delo.

Nove volitve v organe društva so bile izpeljane v letu 1996 na občnih zborih, ki so bili organizirani po krajevnih skupnostih. Izdelana so bila nova pravila društva v skladu z Zakonom o društvih in potrjena na Upravni enoti Kočevje.

V izvršni odbor društva so bili izvoljeni Jože Svete – predsednik, tajnica Nelka Klun in člani: Jože Dekleva, Poldka Hrovatin, Kristina Ilc, Zalka Kocjan, Meri Kočevar, Emil Krese, Franc Merhar, Olga Ožbolt, Jurij Pertinač, Tone Šercer, Slavka Šega, Jože Špoler in Feliks Žagar.

Društvo upokojencev Kočevje je bilo vsako leto pozvano od ZDUS za organiziranje športnih iger, vendar je vodstvo društva vedno znova poudarjalo nezmožnost te organizacije zaradi prostorskih težav in velikih stroškov.

V letu 1997 je društvo oddalo en prostor v najem Društvu vojnih invalidov Kočevje.

Zaradi ustanavljanja novih občin ( Kostel, Osilnica …) se je število članov močno zmanjšalo. Vodstvo društva si je prizadevalo, da bi se čim več upokojencev vključilo v društvo, vendar zaradi ustanovljenih drugih številnih društev uspeha ni bilo.

Leto 1998 je bilo za društvo izrednega pomena. Tega leta je bila izvršena cenitev stavbe društva, na Okrajno sodišče v Kočevju pa je bila predložena vsa dokumentacija za lastninjenje. Društvo upokojencev Kočevje je končno postalo lastnik stavbe na Reški cest 5 v Kočevju. 

Dogodek v letu 1999 je bil za društvo nepričakovan in žalosten. Umrl je predsednik društva Jože Svete. Od njega so se poslovili 1.6.1999. Na izredni seji izvršnega odbora so se dogovorili o nadaljnjem delovanju društva. Predsedniške dolžnosti je prevzel dosedanji podpredsednik Franc Merhar, kar so tudi potrdili delegati konference. Istočasno so za novega podpredsednika imenovali Feliksa Žagarja.

Vodstvo društva se je odločilo vzpostavili povezavo z Občino Kočevje. Župana občine Janka Vebra so povabili v stavbo društva in mu predstavili društveno problematiko:

  • kegljišče in balinišče nista usposobljena za trening članov društva;
  • društvo nima sredstev za reševanje socialnih problemov posameznih članov društva;
  • nujno je potrebno pristopiti k računalniško vodeni evidenci članstva in delu društva;
  • društvo je oddalo prostore v najem, najemniki pa najemnino neredno plačujejo;
  • tudi sicer so prostori ustreznejši za mirno dejavnost, ker dosedanja proizvodna dejavnost povzroča škodo;
  • izrazili so tudi potrebo po finančni pomoči pri vzdrževanju stavbe.

Na seji izvršnega odbora 25.2.2000 so člani razpravljali tudi o potrebi, da se balinišče ob stavbi društva posodobi za športno dejavnost. Iz gradiva je razvidno, da je športna dejavnost skoraj povsem zamrla. Na letni konferenci delegatov društva 21.4.1999 je bil na lastno željo razrešen dosedanji predsednik komisije za šport, na novo pa izvoljen Miha Majerle , za delegata konference in člana izvršnega odbora društva, zadolženega za šport.  S pravilnim pristopom in aktivnimi sodelavci je novoizvoljeni predsednik  uspel člane društva vzpodbuditi za delovanje v večjem številu športnih panog.

Leto 2000 je bilo volilno leto.  Občni zbori so bili sklicani in izpeljani do konca meseca marca, v aprilu so novoizvoljeni delegati konference potrdili izvolitev izvršnega odbora za dobo štirih let. Izvoljeni so bili: Feliks Žagar za predsednika, Franc Merhar za podpredsednika, Nelka Klun za tajnico in za člane: Olga Ožbolt, Meri Kočevar, Vlado Kočevar, Dora Majerle, Tone Šercer, Pavla Turk, Branko Košorog, Olga Mohar, Leon Behin, Ivan Bradač in Janez Zgonec.

Na prvi seji izvršnega odbora so ugotovili pomanjkanje pripravljenosti članov društva za aktivno delovanje predvsem na področju izletništva, kulture in športa.

Tega leta je bilo vseslovensko srečanje upokojencev v Velenju v organizaciji Zveze društev upokojencev Slovenije.

Na področju izobraževanja je Ljudska univerza Kočevje ponudila možnost udejstvovanja upokojencev  na več področjih, posebno pa v računalništvu. Uvedli so program izobraževanja za III. življenjsko obdobje in povabili upokojence, da izkoristijo to možnost.

Čas od 2001 do 2010;  v šestem desetletju – priključitev k PZDU Dolenjske in Bele Krajine d.o.o. 

Leto 2001 je bilo za športno dejavnost društva izredno pomembno. Tega leta so se po sklepu vodstva športniki udeležili športnih iger dolenjske regije v Grosuplju, in sicer v balinanju (moški), pikadu (moški in ženske) in streljanju (moški). To je bila pomembna odločitev, saj se je s to odločitvijo nehote nakazala možnost povezovanja z dolenjsko regijo na tem področju. Istočasno je bilo vodstvo društva povabljeno in naprošeno, da v letu 2002 v Kočevju organizira športne igre dolenjske regije. Na seji izvršnega odbora 18.12.2001 je bila sprejeta odločitev, da se prevzame odgovornost za organiziranje 27. ŠIU Dolenjske in Bele Krajine ter imenovan organizacijski odbor. Za častnega predsednika odbora je bil, na osnovi soglasja, imenovan župan Občine Kočevje Janko Veber, ki je prevzel tudi pokroviteljstvo. Igre so bile dobro organizirane in izpeljane, zato sta bila vodstvo društva in organizacijski odbor pohvaljena.

V letu 2001 je prišlo do spremembe v stavbi. Dosedanji najemniki spodnjega prostora so odpovedali najem, društvo pa je s sodelovanjem in posredovanjem župana Občine Kočevje sklenilo pogodbo s podjetjem Želva d.o.o. Ljubljana in jim oddalo v najem vse spodnje prostore. Pred vselitvijo je bilo potrebno vse prostore obnoviti in primerno urediti za uporabo.  S sodelovanjem in razumevanjem  novega najemnika in Občine Kočevje so bili prostori preurejeni. Istočasno je bila v tem letu izvršena adaptacija dveh prostorov v I. nadstropju, iz katerih sta se izselila najemnika. Oba urejena prostora sta bila namenjena vadbi in tekmovanju v pikadu.

Varovanci podjetja Želva d.o.o. – enote v Kočevju v naših prostorih; mentorici Martina in Barbara s članico DU Kristino

V letu 2002 so razpravljali o regijskem vključevanju društva. Možnosti sta bili dve: da se vključi v ljubljansko ali dolenjsko regijo. Po proučitvi vseh pomembnih dejavnikov je bil na seji izvršnega odbora sprejet sklep o priključitvi k dolenjski regiji in kasneje potrjen na letni konferenci delegatov 13.5.2003. S tem so nastale nove vezi in številne možnosti delovanja na vseh področjih društvene aktivnosti.  V upravni odbor dolenjske regije je bil izvoljen Franc Merhar, za člana komisije za šport PZDU pa Miha Majerle. Slednji je bil kasneje izvoljen za člana in nato za predsednika komisije za šport pri ZDUS.

Predsedniki -DU Dolenjske in Bele Krajine – na sredini predsednik PZDU Jože Jazbec in predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak

Društvena komisija za kulturo, rekreacijo, prireditve in izletništvo, ki jo je vodila Olga Mohar, je predlagala, da bi v društvu pričeli z organiziranjem letovanja članov. Pobuda je bila sprejeta in leta 2001 je prvič 46 članov organizirano letovalo na otoku Hvar. V letu 2002 je bilo v spomladanskem mesecu organizirano letovanje v Portorožu in zopet na Hvaru. Letovanje v Portorožu v spomladanskih mesecih se je od takrat dalje organiziralo vsa  članom predlagal nadaljnja leta in traja še sedaj. Za ostala letovanja na morju se skoraj vsako leto spremeni lokacijo. Tako so člani društva letovali v Šibeniku že 3 x, na Braču 2 x, V starem Gradu na Hvaru 3 x,  na Malem Lošinju 1 x in Supetarju na Braču 2 x.

Letovanje članov DU v Šibeniku, 2003; četrta z desne v prvi vrsti organizatorka letovanj in izletov Dora Majerle

Letovanje članov DU na Malem Lošinju, 2006

Letovanje članov DU v Portorožu, 2007

Leto 2004 je bilo volilno leto. Aprila so bili izvršeni občni zbori po krajevnih skupnostih. V izvršni odbor društva so bili izvoljeni: Feliks Žagar za predsednika, Franc Merhar za podpredsednika, Nelka Klun za tajnico, za člane pa: Tone Šercer, Branko Košorog, Olga Ožbolt, Olga Mohar, Ana Kosten, Ivanka Peček, Leon Behin, Janez Zgonec, Ivan Bradač, Jože Kozina, Vlado Kočevar in Meri Kočevar.

Člani izvršnega odbora 2004, v sredini predsednik Feliks Žagar

Obravnavanje problematike VZAJEMNE je potekalo v letu 2005. Na to je vsa društva opozorila zveza, ki je posredovala podatek, da je 80% vseh upokojencev vključenih v ta sklad,  v katerega se stekajo sredstva za prostovoljno zavarovanje, ki niso majhna. Zato je izvršni odbor društva sklenil, da bo to problematiko aktivno zasledoval in v kolikor bo potrebno, svojim članom predlagal tudi ustrezno ukrepanje.

V letu 2005 so bile volitve v PZDU Dolenjske in Bele Krajine. Izvršni odbor je predlagal, da bi Društvo upokojencev Kočevje v tej regiji zastopali naši člani:                                                               – Janez Zgonec kot podpredsednik oz. član upravnega odbora,                                                           – Miha Majerle kot član komisije za športno dejavnost,                                                                             – Franc Merhar kot član komisije za kulturno dejavnost,                                                                           – Ana Kosten kot članica komisije za kadrovske zadeve.

Razstava ročnih del in umetniških stvaritev je bila leta 2005 prvič organizirana v prostorih društva, kajti društvo je sčasoma uspelo izseliti stanovalce,  pridobljene prostore adaptirati in jih nameniti društvenim dejavnostim. S primernim kulturnim programom, sodelovala je tudi vokalna skupina ODMEV, je bila otvoritev zelo sproščujoča. Razporeditev razstave po društvenih prostorih pa je ustvarila prijeten občutek pripadnosti društvu. Na ta način je bila obiskovalcem in članom prikazana vsa lepota skrbno obnovljenih in gospodarno uporabljenih prostorov društva.

Ustvarjalci ročnih del in umetniških stvaritev, 2005

V društvu so sčasoma še povečali številne aktivnosti. Leta 2005 je bilo za člane prvič organizirano letovanje v hotelu Delfin v Izoli. Doslej so si člani sami zagotovili ustrezen termin, vendar so imeli tudi lasten prevoz. Za vse tiste, ki tega nimajo, predvsem so to starejši , je društvo rezerviralo termin in prevoz.  Ta način letovanja se organizira vsako leto.

Udeleženci letovanja v hotelu ZDUS DELFIN Izola

Nova zabavna prireditev je bila organizirana za martinovanje. Ob degustaciji vin in dobri glasbi se članom omogoči prijetno druženje in zabavo.

Udeleženci martinovanja, 2007

Na seji izvršnega odbora 31.8.2006 je bil  na predlog ZDUS sprejet sklep, da se Društvo upokojencev Kočevje priključi projektu Starejši za starejše za boljšo kakovost življenja doma. Izvajanje projekta vzpodbuja in financira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Slovenije. To je socialno in humanitarno naravnan projekt, ki ga izvajajo že v številnih društvih po Sloveniji. Za izvajanje le-tega dobi vsako društvo računalnik z ustreznimi programi ter sredstva za usposabljanje koordinatorja in prostovoljcev ter za pokritje stroškov dela prostovoljcev na terenu (kilometrina). Z izvajanjem tega projekta se na terenu ugotavlja, v kakšnih razmerah živijo starejši v starosti nad 69 let, ali so potrebni pomoči ipd.

Glavni namen je tudi v tem, da se z nudenjem pomoči s strani pristojnih institucij poskuša zagotoviti čim daljše bivanje starejših na svojem domu, kajti domovi za ostarele so prenapolnjeni.

Prostovoljci na seminarju

Leto 2006 je bilo za društvo zelo pomembno, kajti ob praznovanju občinskega praznika mu je Občina Kočevje podelila SREBRNO PRIZNANJE za dolgoletno prizadevno delo v dobro članov društva. To priznanje je društvu v ponos in vzpodbudo za nadaljnje, še bolj aktivno delo.

Srebrno priznanje Občine Kočevje                               Plaketa ob 50-letnici ustanovitve

Prevzem srebrnega priznanja, 23.10.2006               Podpredsednik društva Franc Merhar,                                                                                                                  predsednik Feliks Žagar, in tajnica Ana Kosten 

Decembra 2006 je društvo organiziralo praznovanje 100-letnice rojstva člana Franca Lavriča. Slavnostna seja izvršnega odbora je bila 18.12.2007, katere se je udeležil tudi slavljenec ter predsednik ZDUS Vinko Gobec, ki je slavljencu izročil VELIKO PLAKETO KOT STOLETNIKU in mu čestital za njegov jubilej. Slavnostna seja je bila namenjena tudi dobitnicama priznanj za dolgoletno prizadevno in uspešno delo v Društvu upokojencev Kočevje Nelki Klun in Olgi Ožbolt, ki sta od ZDUS prejeli VELIKO PLAKETO, katero je podelil predsednik Vinko Gobec. Podpredsednik PZDU Miha Majerle pa je podelil priznanje PZDU Dolenjske in Bele Krajine Francu Merharju z njegovo aktivno delo v organih PZDU.

Dobitnici velike plakete ZDUS Olga Ožbolt             Dobitnik priznanja PZDU Dolenjske                    in Nelka Klun                                                                        Franc  Merhar

Predsednik DU Kočevje Feliks Žagar in predsednik ZDUS Vinko Gobec

Leto 2008 je bilo volilno leto. Na seji izvršnega odbora 25.3.2008 je bilo sklenjeno, da se aprila tega leta skliče občne zbore in izvede volitve.  Na tej seji je bila slavnostno podeljena VELIKA PLAKETA ZDUS Olgi Mohar za njeno dolgoletno in požrtvovalno delo kot predsednici komisije za društvene dejavnosti ter vodji krožka ročnih del. Predsednik društva se ji je zahvalil za njen izredno ploden prispevek za napredek društva, predvsem pa za uspešno vodenje krožka ročnih del ter izrazil željo, da na tem področju sodeluje še naprej.

Dobitnica velike plakete ZDUS Olga Mohar

Občni zbor za KS Kočevje, Stara Cerkev, Rudnik – Šalka vas, Dolga vas – Livold in Kočevska Reka je bil sklican 23.4.2008 v dvorani NAME Kočevje ter za KS Predgrad 29.4.2008.

Na konferenci delegatov društva je bil za mandatno obdobje 4 let izvoljen izvršni odbor v naslednjem sestavu: predsednica Ana Kosten, podpredsednik Tone Obranovič in tajnica Andreja Bartol. Za člane pa: Leon Behin, Vlado Kočevar, Jože Kozina, Nevenka Križ, Franc Merhar, Ivanka Peček, Jelka Zadnik in Janez Zgonec.

Leto 2008 je prineslo računalniško opismenjevanje članov društva. Organizirani so bili brezplačni tečaji računalništva, katerih se je udeležilo 20 članov. Osnovna šola Stara Cerkev  je brezplačno odstopila ustrezno opremljeno učilnico, delavci podjetja UPC Telemach iz Ljubljane pa so poučevali začetne računalniške korake.

Tečajniki računalništva

Za investicijsko vzdrževanje stavbe je društvo v letu 2008 pridobilo sredstva FIHO in razpisana sredstva Občine Kočevje. V letu 2009 so bila zamenjana skoraj vsa okna stavbe. Pri tem je sodelovalo tudi podjetje Želva d.o.o.  iz Ljubljane kot najemnik v spodnjih prostorih stavbe. Temu podjetju se iskreno zahvaljujemo za plodno sodelovanje vse od leta najema, tj. od leta 2001 do danes. To je dokaz, da se s pravilnim pristopom, razumevanjem in sodelovanjem lahko reši številne potrebe in težave.

Vzpodbujeno od Zveze društev upokojencev Slovenije  je društvo v letu 2008 organiziralo proslavo in razstavo na temo Medgeneracijsko sodelovanje. Tako na razstavi kot tudi na prireditvi v Šeškovem domu so sodelovale vse generacije ( vrtec, osnovna šola, gimnazija, srednja generacija, starejši….) Na prireditvi v Šeškovem domu se je društvo s posebnim priznanjem zahvalilo za sodelovanje na kulturnih in vseh drugih prireditvah društva članicam vokalne skupine ODMEV (vsaki posebej). Priznanje je bilo podeljeno tudi članu društva in dolgoletnemu aktivnemu sodelavcu Antonu Šercerju.

Vokalna skupina ODMEV na prireditvi v Šeškovem domu ob prejemu priznanja leta 2008

Na osnovi predloga izvršnega odbora društva so priznanje PZDU Dolenjske in Bele Krajine za aktivno delo v društvu prejeli še: Vlado Kočevar, Marija Kočevar in Anka Abramovič.

Člani društva so sledili tudi sodobnemu razvoju in informacijski tehnologiji. Že leta  2002 je bila vzpostavljena računalniško vodena evidenca članstva v društvu, leta 2008 je začela delovati spletna stran društva, nameščena pa je bila tudi elektronska pošta. Takšen razvoj je bil potreben, ker društvo ne želi zaostajati na tem področju.

Na izvršnem odboru 18.9.2008 je bilo obravnavano tudi vprašanje ureditve prapora društva. Ugotovili so, da je v zelo slabem stanju, zato je bil sprejet sklep, da se le-ta obnovi. Sklenili so da mora biti na vrhu prapora nov slovenski grb, praporščak pa mora uporabljati novo držalo za prapor. Za praporščaka je bila nabavljena primerna obleka, v kateri sodeluje na pogrebih in prireditvah.

Za informiranje članstva in drugih je izvršni odbor sprejel sklep, da se na lokalnem Radiu UNIVOX uvede radijska oddaja za upokojence. Prva oddaja je bila predvajana 1.4.2009. Poslušalci so bili pozvani, da predlagajo naziv oddaje. Po prejemu številnih predlogov, je bil sprejet naziv MODRI PRISTAN. Radijska oddaja društva je sedaj postala stalnica in poteka enkrat mesečno vsako prvo sredo. Program oddaje je prilagojen upokojencem, zajema pa obravnavanje aktualnih tem za upokojence, nasvete za zdravo življenje, novice in čestitke starejšim.

Gost radijske oddaje Jože Jazbec, predsednik PZDU Dolenjske in Bele Krajine

Decembra 2008 je društvo razpolagalo z obnovljenim enosobnim stanovanjem v pritličju stanovanjske stavbe v Tesarski ulici v Kočevju. Le-to je ponudilo še edini stanovalki v stavbi društva, s katero je bil sklenjen dogovor o preselitvi, kar je bilo izvršeno januarja 2009. Oba pridobljena prostora je društvo v letu 2009 v celoti obnovilo in jih z ustrezno opremo namenilo – eno sobo za družabne aktivnosti (šah, kartanje, branje, televizija) ter drugo za računalniško opismenjevanje članov in prostor za prostovoljke in prostovoljce.

Zelo zanimiv dogodek iz leta 2009 je bil organiziranje in izvedba kulturnega programa na srečanju društev upokojencev PZDU Dolenjske in Bele Krajine v začetku avgusta na pikniku v Dolenjskih Toplicah. Pod pokroviteljstvom župana Občine Kočevje je društvo pripravilo program, v katerem so nastopali: Pihalni  orkester Kočevje, Dupljaki, “Šlajsar”, in MoPZ Svoboda Kočevje. Slavnostni govornik je bil župan Občine Kočevje in poslanec v DZ Janko Veber. Našo Kočevsko smo predstavili na prijeten in zanimiv način s kvalitetnim programom vseh izvajalcev, na kar smo še posebej ponosni.

Pihalni orkester Kočevje

Moški pevski zbor Svoboda Kočevje

Prejemniki pokalov s predsednico ZDUS, iz Kočevja Franc Miklič in Marija Pretnar

V letu 2009 se je z udarniškim delom pristopilo k obnovi balinišča, ki ni bilo uporabljano že 30 let. S prizadevnostjo nekaterih članov društva je bilo urejeno in pripravljeno za balinanje septembra 2009, slavnostna otvoritev dveh obnovljenih prostorov in balinišča pa je bila 1.10.2009 v okviru občinskega praznika. Na prijateljsko športno srečanje v balinanju in šahu so bila povabljena tudi sosednja društva iz Ribnice, Sodražice, Drage in Kostela.

V marcu 2010 je izvršni odbor sklenil, da bo praznovanje 60-letnice obstoja društva 27.9.2010 pod pokroviteljstvom župana Občine Kočevje Janka Vebra. Ob tem jubileju bo v času od 26. do 28.9.2010 razstava ročnih del in umetniških stvaritev v prostorih društva.

 

Se nadaljuje…………………………. , spremljajte nas na sprehodu skozi čas.

Natečaj za kulturno stvaritev v “korona letu” 2020

Spoštovani ljubitelji kulture,
Epidemija Covid-19 nam je vsem spremenila življenje in pustila pečat v načinu dela,
predvsem kar zadeva organizacijo kulturnih dogodkov in kulturnih vsebin, ki fizično
združujejo in zbližujejo ljudi. V tem času smo bili prisiljeni v drugačno komunikacijo in
razmišljanje. Gledališča, predstave, koncerti in še marsikaj, vse se je preselilo na splet,
v drugačno, nefizično obliko. Zaprti v svojih domovih smo si sami morali krajšati čas in
ga zapolniti z nam ljubimi vsebinami.

Komisija za kulturo Zveze društev upokojencev Slovenije zato želi za nas in generacije,
ki prihajajo za nami, pustiti svojevrstno kulturno pričevanje o tem, kako smo starejši
preživeli in preživljamo ta nenavaden čas. Razpisujemo vsebinsko raznolik natečaj
kulturnih stvaritev, s katerim želimo povezati člane in kulturnike iz vseh koncev
Slovenije. Vabljeni k sodelovanju!

1. Pogoji za sodelovanje in predstavljena tema
Pravico do sodelovanja imajo člani društev upokojencev z avtorskimi deli. Prijavljeno
delo je lahko nastalo v t. i. »korona času«, to je bodisi v času pandemije Covid-19
(marec-maj 2020) bodisi kasneje, a se v vsakem primeru vsebinsko navezuje na temo
osebnih doživljanj, počutij, izkušenj, resničnih dogodkov in preživljanja časa v tem
obdobju ter izkazujejo čustveno vpetost posameznika v času izolacije, omejitev in drugih
življenjskih nevšečnosti, s katerimi smo bili soočeni v tem času.
2. Razpisane kategorije
Posameznik lahko sodeluje v več kategorijah, a le s po enim delom v eni kategoriji in ob
upoštevanju pravil in omejitev, ki veljajo za posamezno kategorijo:
Kategorija 1: Literarno ustvarjanje: proza, poezija, misli, kratke zgodbe, šale.
Pravila in omejitve: Ni žanrske omejitve besedila. Dolžina besedila naj bo do največ
1500 besed. Besedila so lahko natipkana ali ročno, čitljivo pisana.
Kategorija 2: Likovno/risarsko ustvarjanje: likovno delo, ilustracija, risba, strip.
Pravila in omejitve: Tehnika in format risb, stripov in likovnih del ni določen,
posameznik jo lahko izbere sam.

Kategorija 3: Literarno-likovno ustvarjanje
Pravila in omejitve: Literarna dela iz 1. kategorije so lahko vsebinsko dopolnjena z
likovno/risarskim izdelkom iz 2. kategorije. Primer: kratka zgodba ima lahko
pripadajoče likovno delo, ilustracijo ali risbo.

3. Prijava na natečaj, označevanje del in pošiljanje
Prijavnine ni. Na natečaju sodelujejo člani DU, avtorji, ki bodo svoja dela poslali do
vključno do petka, 20.11. 2020:
 po elektronski pošti na: dijana.lukic@zdus-zveza.si,
 z navadno pošto na ZDUS, Kebetova 9, 1000 Ljubljana, s pripisom za »korona«
natečaj in označbo kategorije (1, 2 ali 3), v kateri sodeluje.

S prijavo avtor zagotavlja, da so dela avtorska in jih dovoljuje za objavo za namene
promocije kulturnih aktivnosti starejših, kar med drugimi vključuje tudi objavo v
promocijskih gradivih ZDUS, reviji ZDUS Plus in na družabnem omrežju Facebook ZDUS
z ustrezno navedbo avtorja.

VABLJENI K SODELOVANJU !

Prispevke lahko oddate tudi pri nas na društvu, posredovali jih bomo naprej.

 

ODPOVED LETOVANJA

Obveščamo vas, da smo morali letošnje letovanje,  predvideno za  čas od 12.9.2020 – 19.9.2020 na Braču,  zaradi novo nastale korona situacije ( karantena ) ODPOVEDATI.

Upamo, da nam bo prihodnje leto uspelo, do takrat pa ostanite zdravi.

Vaše društvo