Arhivi Kategorije: Kulturne prireditve

Festival Žive ulice

Kulturne prireditve

Festival je letos potekal od 7.6. do 23.6.2024 v organizaciji Kulturnega centra Kočevje. Namen festivala je obuditi mestno jedro kot skupnega prostora za dejavnosti kulture, medsebojnega druženja, predstavitvi posameznikov in raznih društev. Tako smo se v Društvu upokojencev Kočevje odločili, da sodelujemo v ponedeljek, 17.6.2024 od 9. do 12. ure na mestni ploščadi. Želeli smo občanom prikazati delček dejavnosti društva, predstavili so se:  pevski zbor, plesalke Zimzelenke, športna skupina s prstometom in štrbunkom ter krožek ročnih del z razstavo izdelkov ob vodnjaku in delavnico nizanja perlic. S takim dogodkom želimo pritegniti čim več novih članov. Mimoidoči in gostje obeh gostinskih lokalov na ploščadi so prisluhnili prepevanju pevskega zbora . Zimzelenke pa so s plesno koreografijo tudi navdušile. Na prireditvi je sodelovalo kar nekaj naših aktivnih članov, 40 jih je bilo. Pogledat pa nas je prišla ga Marjana Vidic , koordinatorka rokodelskih
dejavnosti pri PZDU iz Novega mesta. Obiska smo bili zelo veseli.
Upam, da je dogodek popestril mestno ploščad v veselje, tako nam sodelujočim
kot gledalcem.

Zapisala: Tatjana

Dan žena in materinski dan

Kulturne prireditve

Članice našega društva, tudi nekaj članov je bilo vmes, so si 20. marca ob 17. uri vzeli urico  časa in se nam pridružili na proslavi, ki smo jo pripravili v počastitev ženam in materam ob njihovem prazniku.

Po pozdravnem nagovoru predsednice DU Barbke Bižal Kolar so prisotne s skečem nasmejale Kofetarce.

Zvončice so zapele nekaj ljudskih pesmi, Živka Komac pa je iz svoje pesniške zbirke prebrala nekaj pesmi o materi in ženi.

Zaplesale so Zimzelenke, za dobro voljo pa je z veselimi vižami poskrbel Simon.

Skupina za postrežbo je poskrbela za pogostitev, članice ročnih del so vse prisotne obdarile z  ličnim darilcem, ob dobri glasbi pa se je še zaplesalo.

Za prijetno druženje vsem najlepša hvala.

Proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu

Kulturne prireditve, Obvestila

Spoštovane članice in člani društva, v počastitev dneva žena in materinskega dneva,  vas v sredo 20. marca ob 17. uri  vljudno vabimo na proslavo, ki bo v prostorih društva na Reški cesti 5.

V kulturnem programu bodo nastopile članice našega društva, za veselo razpoloženje bo meh svoje harmonike raztegnil Simon, malce se bomo posladkali, poklepetali in v sproščenem vzdušju preživeli urico ali dve.

Prisrčno vabljeni !

 

Kulturni praznik na društvu – NEKOGA MORAŠ IMETI RAD

Kulturne prireditve

” Kulturni praznik smo Slovenci vzeli za svojega. Praznujemo ga ponosno, saj smo  kljub svoji majhnosti znali ohraniti svoj jezik in kulturo našega naroda “, je v pozdravnem nagovoru dejala predsednica DU Kočevje Barbka Bižal Kolar. Da je temu res tako, so s svojim obiskom dokazali člani in članice društva, ki so do zadnjega sedeža napolnili  ( zopet premajhno ) večnamensko dvorano na društvu.

Proslavo so pripravile članice bralnega krožka, posvetile pa so jo pesniku Ivanu Minatiiju, ob njegovi 100- letnici rojstva.

Po slovenski himni, ki je vsem prisotnim zopet vzbudila čustvo ponosa, je Pevski zbor zapel tri pesmi, dve Prešernovi: Pod oknom in Soldaško ter Vigredno, da je malce zadišalo po pomladi. V nadaljevanju so sledile recitacije Minattijevih pesmi, ki so bile spretna povezava med ostalimi točkami programa. S kitarskim nastopom sta prisotne navdušila učenca Glasbene Šole Kočevje, Enej Mihelič  in Matic Memedovič, s plesnim nastopom pa so proslavo zaključile poskočne Zimzelenke.

Po proslavi je sledilo še družabno srečanje ob sladkih dobrotah, soku in čaju tako, da smo kulturi dodali še malce okusa.

————————————————————————————————————-

Vsem nastopajočim, skupini za postrežbo, kakor tudi mojim ožjim sodelavcem: Tatjani, Mariji, Silvi, Štefanu in Ivanu pa iskrena hvala za opravljeno delo. 

Predsednica: Barbka Bižal Kolar

Praznovanje – dan žena in materinski dan

Kulturne prireditve

V petek, 17.3. 2023 smo za naše člane, predvsem pa članice pripravili proslavo ob dnevu žena 8.marcu in materinskem dnevu, ki se ga spominjamo 25. marca. Zadnje praznovanje teh dni na društvu je bilo leta 2018, marca 2019 pa smo jo morali zaradi » covida« tik pred zdajci odpovedati. Zato smo se za to proslavo še posebej potrudili in pripravili pester in zanimiv kulturni program. Navzoče smo lepo sprejeli, saj jih je že pred vrati v sejno sobo, kjer se je odvijal program, pričakal harmonikar Simon iz ribniškega konca. Ves program je spretno vodila Jožica Rus. Sledil je nagovor naše predsednice društva Barbke Bižal Kolar o vlogi žensk v današnjem času. Razveselili smo se tudi prisrčnega nastopa učencev na kitari Glasbene šole Kočevje, ki jih je spremljal njihov učitelj. Brez petja na naših proslavah ne gre. Tokrat nam je zapel zborček Zvončice, ki deluje v okviru pevskega zbora društva. Ne gre pa tudi brez recitacij pesmi Živke Komac. Predstavili sta se tudi plesna skupina Zimzelenke , ki so odplesale ples »navijačic« in skupina Kofetarce s skečem Virus resnice.
Na koncu je skupina za postrežbo vse prisotne še pogostila s pecivom , kruhki in pijačo. Krožek ročnih del pa je vsaki udeleženki proslave namenil skromno darilce, ki je čakalo kar štiri leta da pride v roke žensk. Svoj meh je v roke vzel še harmonikar in zraven še zapel. Navzoče je tako pritegnil, da so peli z njim in plesali še dolgo po končani proslavi.
»Take proslave pa še ne !« je bilo slišati ob odhodu obiskovalcev.

Veseli nas, da je proslava potekala v tako prijetnem in razigranem vzdušju. Videlo se je, da so ljudje komaj čakali takšnih prireditev. Harmonikarja Simona pa bomo zagotovo še povabili medse.

Zapisala.: Tatjana Novak

  

Kulturni praznik na društvu

Kulturne prireditve

Prešernov dan, slovenski kulturni praznik smo na društvu s proslavo obeležili 9. februarja 2023. Člani društva so dodobra napolnili našo priložnostno dvorano  kar dokazuje, da smo upokojenci in upokojenke ljubitelji kulture in nam je  še kako mar našo lepo slovensko besedo.

Tokratno  proslavo so pripravile članice bralnega krožka,  uvodne besede pa so pripadle predsednici društva  Barbki Bižal Kolar, ki je s pozdravom nagovorila  vse obiskovalce  in nastopajoče ter jim zaželela lepo preživet dan ob srečanju s kulturo.

Na proslavi sta bila poleg Prešerna predstavljena še dva ustvarjalca našega
naroda. To sta Ivan Tavčar ter Karel Destovnik Kajuh . To leto je posvečeno njima.
Tavčarju ob stoletnici njegove smrti in Kajuhu ob stoletnici njegovega rojstva. Tavčarja sta s plesom na filmsko glasbo Cvetje v jeseni predstavili Liljana Črnkovič in Željka Jelenovič, članici Zimzelenk…….

s Kajuhom pa so članice bralnega krožka z recitacijami sestavile šopek njegovih pesmi.

Lucija Janež je zapela Prešernovo pesem Kam…..

Pevski zbor našega društva pa se je predstavil s tremi pesmimi, Prešernovo Soldaška in z dvema ljudskima, Fantje po polj gredo in Lan sem ji kupil.

Po koncu proslave, pa smo se dobrotah, ki so jih spekle članice skupine za postrežbo, ki jo vodi Nataša Batkovič , še malce posladkali in poklepetali.

Zapisala: Barbka

Pevska revija “Jesen na podeželju”

Kulturne prireditve, Pevski zbor

Pevska revija “Jesen na podeželju” je bila letos nekaj posebnega, saj je zaradi kovid omejitev potekala na prostem, pod arkadami kočevske tržnice. V prijetnem ambientu, se je v petek 5. novembra ob 18. uri v objemu teme in vonju pečenega kostanja zbralo lepo število ljubiteljev zborovskega petja, ki pa so jih s svojim petjem ogrela samo dva pevska zbora, saj so ostali sodelovanje odpovedali. Tako sta nastopila le  MoPZ Svoboda, kot organizator, in Pevski zbor Društva upokojencev Kočevje,  program pa je povezovala Saša Einsiedler.

Za Pevski zbor DU Kočevje, je bil nastop na reviji prvi v novi zasedbi. Kljub temu, da je bilo zaradi bolezni odsotnih kar nekaj pevk, so bile z nastopom zadovoljne, predvsem pa vesele, da so po letu 2019 lahko zopet stopile na oder.

  

1. oktober mednarodni dan starejših

Kulturne prireditve
Občina Kočevje je v letu 2019 postala del mreže ” Starejšim prijazne občine “. To  v luči dobrega sodelovanja občutimo tudi v Društvu upokojencev Kočevje, zato smo se z veseljem odzvali povabilu, da 1. oktobra, ob mednarodnem dnevu starejših, sodelujemo na dnevu odprtih vrat v Kulturnem centru Kočevje.
Na prireditvi, ki je bila lepo organizirana, žal pa premalo obiskana, smo se predstavili s programom dela in našimi dejavnostmi, nastopili pa smo s plesno skupino Zimzelenke in gledališko skupino Kofetarce.  Z zanimanjem smo se udeležili predstavitev  Zdravstvenega doma Kočevje, tako vaj za krepitev zdravja, kot tudi predavanja in praktičnega prikaza oživljanja, navezali pa smo tudi stike in spoznali delovanja društev in organizacij, ki skrbijo za boljše življenje starejših v naši občini.

KULTURNI DAN

Bralni krožek, Kulturne prireditve

Vsak narod se prepozna predvsem z lastnim jezikom in kulturo. In tudi Slovenci smo se skozi stoletja tako ohranili, čeprav nismo živeli v svoji državi. Zato se nam zdi pomembno, da praznujemo kulturni praznik, ki je tudi državni praznik in dela prost dan. Večina drugih držav ga ne praznuje ali pa ga obeležijo na drugačen način. Slovenski kulturni praznik ima dolgo zgodovino. Prva vseslovenska proslava ob obletnici Prešernove smrti sega v leto 1941. To je bil praznik vseslovenske enotnosti in so ga praznovali 7. februarja. Kot praznik vseslovenske kulture se je 8. februar praznoval od leta 1945 naprej. Po osamosvojitvi pa ga praznujemo kot državni praznik in je dela prost dan.
Prve Prešernove nagrade so bile podeljene leta 1947, po Francetu Prešernu pa so
jih poimenovali leta 1955.
Danes velja Prešeren za enega največjih slovenskih pesnikov. Po njem so
poimenovani trgi, njemu v čast postavljeni spomeniki. Vidimo ga na bankovcu za dva
evra. Ampak pesnik je dobil svojo veljavo šele v drugi polovici 19. stoletja. Bolj je bil
cenjen Jovan Vesel Koseski, ki je imel kakovostno slabše pesmi, vendar zahtevnejši,
manj razumljiv jezik, ki je bil všeč meščanom. Največ zaslug za priznanje
Prešernovega ustvarjanja imajo Fran Levstik, Josip Stritar in Josip Jurčič. Prešeren je
bil prvi slovenski pesnik, ki se je po kakovosti kosal s sodobniki tedanje Evrope.
In čeprav letos ne bo takšnih proslav kot vsako leto, se lahko vsak od nas posveti
kulturi z branjem Prešernovih pesmi ali del Prešernovih nagrajencev. Letos je to
pesnik in pisatelj Feri Lainšček, ki nas bo popeljal v rodno Prekmurje.

France Prešeren ( 1800 – 1849 )

Prešernova rojstna hiša, po domače “pri Ribiču” se bistveno ne razlikuje od drugih starejših stavb v vasi, obdržala pa je največ starih značilnosti. Ko je nastajala v 16. stoletju (kamniti portal v kleti), je bila deloma lesena, zidani so bili le klet, veža in gospodarski prostori. Današnjo podobo je dobila po požaru leta 1856.

Hišo so kot muzej slovesno odprli leta 1939. Zasluge za odkup in preureditev ima predvsem Franc Saleški Finžgar in slovenski šolarji. Prostori so opremljeni s predmeti in pohištvom iz 19. stoletja. Od prvotne opreme so ostale klopi v veži in “hiši” ter skrinja iz leta 1837, najdragocenejša pa je zibelka, v kateri so zibali malega Franceta.

 

 

Po njegovih Poezijah smo Slovenci znani po vsem svetu. Sedma kitica ZDRAVLJICE je besedilo himne republike Slovenije.

Polde Bibič:  ZDRAVLJICA   

Nekatere pesmi so uglasbili naši znani pevci.

Vlado Kreslin: O, Vrba

Čuki: Vso srečo ti želim

Slovenski oktet: Luna sije  ( Pod oknom )

 

Pripravili: Marija Nanjara in Nevenka Oberstar