Vsako srečanje – nova poznanstva, nova doživetja

Naše mesto, pozabljen kraj tam nekje na jugu,  in Kočevsko z neokrnjeno  naravo,  ob veliki podpori  Občine Kočevje in turističnih delavcev , privabljata k nam  vedno večje število obiskovalcev. Z odprtjem redne linije potniškega vlaka v Kočevje, brezplačnim prevozom za upokojence in širjenju dobrega glasu o našem društvu, smo tudi mi postali                     ” turistično dejavni, saj nas upokojenska društva  Slovenije večkrat pokličejo za informacije o  zanimivostih kraja in možnih ogledih, nekatera pa se odločijo tudi za srečanja z nami.

18. junija, dan po uspešni organizaciji  ” Srečanja rokodelcev Slovenije”, so k nam na obisk prišli upokojenke in upokojenci iz DU Motnik. Pripeljali so se z vlakom,  kjer sta jih  na postaji  pričakala  Marija in Ivan. Med sprehodom po mestu, do sprejema na našem društvu, sta jih seznanila z zgodovino kraja, Ivan pa jih je nato popeljal do vznožja Mestnega vrha, saj so izlet izkoristili še za  pohod do Jelenovega studenca. Popoldan jim je razkazal še jezero, ker pa so bili prvič v Kočevju jih je na koncu pospremil še nazaj na vlak.

7.9.2021 so nas obiskali upokojenci in upokojenke iz DU Boris Kidrič iz Ljubljane. Tudi oni so se pripeljali z vlakom,  kjer jih je na železniški postaji prijazno sprejela Marija ter popeljala na ogled mesta. Sprejeli smo jih tudi na društvu, z njimi pokramljali in izmenjali izkušnje. Na njihovo vprašanje, ali nas lahko priporočijo še kakšnemu drugemu društvu smo seveda odgovorili pritrdilno, saj se zavedamo, da tudi mi prispevamo k dobremu ugledu našega kraja.

30.9.2021 pa se je v Kočevje ( zopet z vlakom ) pripeljalo kar 70 upokojencev in upokojenk iz Šmartnega ob Paki. Z njimi sta prišla tudi  njihov župan in podžupan, na veselje vseh ljubiteljev nogometa pa tudi nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance, trener Bojan Prašnikar. Na postaji sta jih tokrat poleg naše Marije pričakala še podžupan Gregor Košir in direktorica OU Kočevje Lili Štefanič. V programu, ki smo jim ga pripravili so si pod vodstvom Mihaela Petroviča ml. ogledali cerkev, prijazno so jih sprejeli v Pokrajinskem muzeju Kočevje,  predstavniki njihovega DU in občine pa so prišli k nam na društvo, kjer smo sproščeno poklepetali. Skupina se je pred odhodom iz Kočevja zbrala  v Gostilnici in pizzeriji Briški kjer so jim postregli s kosilom, pozdravit jih je prišla  tudi predsednica Barbka, se jim zahvalila za obisk , Marija pa jih je na koncu  pospremila do železniške postaje in jim zaželela srečno pot nazaj. Srečanje je bilo prijetno, druženje pristno in obljubili smo jim, da tudi mi obiščemo njihovo društvo in Šmartno ob Paki.

 

1. oktober mednarodni dan starejših

Občina Kočevje je v letu 2019 postala del mreže ” Starejšim prijazne občine “. To  v luči dobrega sodelovanja občutimo tudi v Društvu upokojencev Kočevje, zato smo se z veseljem odzvali povabilu, da 1. oktobra, ob mednarodnem dnevu starejših, sodelujemo na dnevu odprtih vrat v Kulturnem centru Kočevje.
Na prireditvi, ki je bila lepo organizirana, žal pa premalo obiskana, smo se predstavili s programom dela in našimi dejavnostmi, nastopili pa smo s plesno skupino Zimzelenke in gledališko skupino Kofetarce.  Z zanimanjem smo se udeležili predstavitev  Zdravstvenega doma Kočevje, tako vaj za krepitev zdravja, kot tudi predavanja in praktičnega prikaza oživljanja, navezali pa smo tudi stike in spoznali delovanja društev in organizacij, ki skrbijo za boljše življenje starejših v naši občini.

Razstava ročnih del v novembru

O RAZSTAVI ROČNIH DEL IN UMETNIŠKIH STVARITEV UPOKOJENCEV OBČINE KOČEVJE
Društvo upokojencev Kočevje pripravlja razstavo ročnih del vseh upokojencev in upokojenk. Želimo si, da se čim več upokojencev odzove našemu povabilu, saj je to priložnost, da pokažejo širši javnosti kako kreativni so.
Zbiranje izdelkov bo v ponedeljek, 8. novembra  od 9. do 12. ure, za zamudnike pa v četrtek, 11. novembra od  14. do 17. ure.
OGLED RAZSTAVE
Otvoritev bo v ponedeljek, 15. novembra  ob 16. uri, s krajšim kulturnim programom.
Ogled bo možen v torek in sredo (16.11.2021  in 17.11.2021 ) od 9. do 12. ure in
v četrtek ( 18.11.2021 ) od 9. do 17. ure.
Lepo vabljeni !
Mentorica : Tatjana Novak
Ob vstopu v društvo upoštevajte pogoje PCT.  Hvala

Pričetek telovadbe in kegljanja

Obveščamo vas, da se pričenjata:

  • Telovadba v OŠ Ljubo Šercer, ki jo bo vodila Meri Kočevar. Vabljeni                           vsako sredo od 16. do 17.30 ure. 
  • Kegljanje  na kegljišču Gaj,                                                                                                                        vsak  četrtek do konca novembra od 13. do 16. ure, kasneje bo kegljišče zaradi prenove zaprto.

Za vstop v vadbene prostore je obvezno upoštevanje PCT pogojev.

Delavnica SAMOPOMOČ IZ NARAVE

V sredo,  20. oktobra ob 9. uri,  vas vabimo v sejno sobo našega društva na delavnico SAMOPOMOČ IZ NARAVE.  Vodila jo bo Mojca Poje, predstavila nam bo darove gozda, domačo lekarno, izdelavo tinktur ter pripravo domačega smrekovega mazila.

Število udeležencev je omejeno na 20, zato je potrebna predhodna prijava.

Kontaktna številka: Jelka Poje: 070 875 022, lahko pa se prijavite tudi v društveni pisarni ali po tel. 01/895 15 78

Za vse udeležence veljajo PCT pogoji.

” NEZNANO ” prihajamo!

Vabimo vas na ” izlet v neznano “.   Na potep bomo odšli v petek 15. oktobra ob 7. uri  zjutraj iz avtobusne postaje Kočevje. 

Zaradi korona omejitev bomo odšli samo z enim avtobusom, zato sprejemamo prijave do zapolnitve mest v avtobusu. Ker je zanimanje veliko, pohitite s prijavami, ki jih sprejemamo v pisarni društva.  Cena izleta ( prevoz, kosilo in vstopnine ) je 30 €.

Čeprav v manjšem številu in brez plesa se bomo imeli lepo, zato vabljeni !!!!!

Za vse udeležence velja PCT pogoj.

 

S slavnostnim vlakom v KOČEVJE

Iz dnevnika neznanega udeleženca

Kakor je znano se je kočevska proga otvorila 27.9. 1893 s slavnostnim vlakom. Na njem so bili vsi, ki so bili poklicani ali je bil tudi kakšen tak , ki ga »ni bilo treba«.

Ljubljana, Grubarjev kanal :  Na bregu kanala je bilo le malo navdušencev.
Lavrica: Narodne zastave, grom topičev, le slivovke ni bilo.
Škofljica:20 ljudi….
Šmarje: Veliko ljudi in dolg nagovor takratnega ministra.
Grosuplje: Velika množica ljudi in dober zajtrk.
Čušperk: Krasne deklice, krasni šopki.
Dobrepolje: Župnik je pozabil govor in se samo po nemško pogovarjal z ministrom, tudi godba je igrala.
Velike Lašče: Med govorom župana je neka srborita osa letala. Dobro, da ga ni pičila ali pa
ministra, saj je tudi mimo njegove glave letala. Je pa spremljala nekega žurnalista
čisto do kupeja.
Ortnek: Nobene zastave ni, minister in še en poslanec se nasmihata mlademu Kozlerju.
Žlebič: ….tu ni postaje, a si jo želijo, je napisano na transparentu.
Ribnica: Velikansko navdušenje.                                                                                                          Dolenja vas (Lipovec): Eden izmed poslancev je iz tega konca, ampak postaje ni.
Srednja vas(Stara Cerkev): Nemška trobojnica in vsi nemško govorijo, minister je navdušen.
Kočevje: Nobene deželne zastave, krasni šopki, krasne deklice v kočevski noši, vse nemško.
Banket izboren, šampanjec ravno tako, izvrstne smotke in čudovit ministrov smehljaj.
Jaz, ki sem to spremljal pa sem nekaj časa pozdravljal nemško, nekaj časa pa
slovensko. Človek dandanes ne ve kaj je prav.

Vožnja nazaj
Ti ljudje so zelo točni, jaz sem komaj ujel vlak, na postaji pa je ostal nek žurnalist,
zanj se niso sekirali, saj je opravil svoje. Vse postaje na povratku so bile prazne, to
pa je sramotno za deželne veljake in se jezijo, ker so ljudje tako malomarni.

(Slovenski narod,27.9. 1893)

Zapisala: Neva Oberstar, članica BK

                                                         in    VLAK  DANES    27.9.2021

   

 

 

 

 

 

 

Maršal gre na jago

IZ KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO ZOPET ENO OSEBNOST

                            AUGUSTE MARMONT  ( 1774 – 1852 )

Več kot dve stoletji je že preteklo, odkar je Valentin Vodnik v Iliriji oživljeni zapel: “Dobróvčan, Kotóran, Primorec, Gorenjc, Pokópjan po starem se zôve Slovenc.” 14. oktobra 1809 je namreč Napoleon Bonaparte po vojaški zmagi nad Avstrijo ustanovil Ilirske province, ki so se v času največjega obsega raztezale od vzhodne Tirolske na severu, do Dubrovnika in Boke Kotorske na jugu. Po površini so več kot dvakrat presegle velikost današnje Slovenije, za njihovo upravno središče pa je Napoleon Določil Ljubljano. Za Francoze je bila tvorba, v kateri so drug ob drugem živeli pripadniki petih narodov, pomembna predvsem zato, ker je Avstriji preprečevala dostop do morja, Franciji pa omogočila sredozemsko povezavo med osvojenimi ozemlji v Italiji, Istri in Dalmaciji ter lažjo komunikacijo s turškimi deželami. O njeni geopolitični teži pričajo imena guvernerjev,  ki so se v slabih štirih letih zvrstili v slovenski prestolnici. maršal Auguste de Marmont, generala Henri Bertrand in Jean-Andoche Junot ter kameleonski premetenec Joseph Fouché, ki je v Ljubljano pred francoskim umikom leta 1813 prišel pospravljat občutljive dokumente. Prvi trije so sodili med Napoleonove najožje prijatelje, četrti, izjemno sposobni, a spletkarski Fouché, pa je kot policijski minister v Franciji s svojo ovaduško mrežo vzbujal strah in trepet. Doživeli so zelo različne usode; Junot je zblaznel in napravil samomor, Bertrand je postal maršal ter Napoleonu kasneje sledil na Sveto Heleno, Fouché  se je ob cesarjevem padcu kot vselej zasukal po vetru, Bonapartu pa je hrbet obrnil tudi Marmont, čeravno ne iz koristoljubja. Ta ga je zato ožigosal kot izdajalca, sam pa je razkol nekoč menda pojasnil z besedami: ” Dokler je govoril: Vse za Francijo, sem mu služil z navdušenjem. Ko je rekel: Francija in jaz, sem mu služil vneto. Ko je rekel: Jaz in Francija, sem mu služil zvesto. Zapustil sem ga šele, ko je rekel: Jaz brez Francije.” Kljub temu glagol raguser, ki izvira iz Marmontovega naslova dubrovniškega oziroma raguškega vojvode, v francoščini še danes pomeni izdajo.

Med Slovenci je Marmont bil in ostal priljubljen. Precej je k temu gotovo prispevalo njegovo prizadevanje, da bi prebivalce pridobil za francosko oblast in rad se je pohvalil , da kljub nesporni ljubezni do avstrijske cesarske hiše nobena Franciji priključena dežela ni tako hitro in trajno razvila simpatij do njegove domovine kot prav Kranjska. Uvedel je vrsto reform in spodbujal uporabo slovenščine v šolah. V njegovem času je bila v Ljubljani ustanovljena tudi prva univerza, nanj pa še vedno spominja mestni botanični vrt, ki ga je s posaditvijo lipe svečano odprl poleti leta 1810.

Precej svojstven je bi Marmontov odnos do živali. Za zabavo in protokolarne nastope si je omislil kočijo, ki so jo vlekli jeleni, na Fužinah pa si je dal postaviti zverinjak. Ko je zanj iskal medveda, sta dva podjetna Ribničana izkoristila priložnost in v pobočjih nad Ribniškim poljem iz brloga odnesla tri mlade živali. Zadeva bi se zanju skoraj slabo končala, saj je samica kmalu zatem prišla v brlog in se zapodila po njuni sledi. Materinsko ljubezen je na koncu plačala z življenjem, mladiče pa so poslali Marmontu.

A maršal se je leta 1810 na vabilo kneza Auersperga medveda polotil tudi osebno. V spominih je o tem zabeležil naslednje: ” Več avstrijskih velikašev me je sprejemalo na svojih lepih posestvih, med njimi tudi knez Auersperg, slednji v vojvodini Kočevje. Tam smo odšli v lov na medveda, žival, ki je v teh krajih nekaj običajnega: našli smo jih nekaj, ubili pa nismo niti enega. V sramoto svojih lovskih tovarišev, med njimi tudi nekega francoskega intendanta, bom povedal, da so medvedje hodili mimo njih, a se niso upali streljati. Ta lov v Franciji velja za nevarnega, tukaj pa ne povzroča nikakršnega strahu. Če je medvedu omogočen beg, lovca ne bo napadel. V teh krajih so zelo redki divji prašiči in lov nanje imajo za tveganega. V Franciji, kjer je lov na prašiče vsakdanjik, pa nikomur ne pride na misel, da bi ga prav posebej cenil. V vsaki deželi se ljudje bojijo neznanega, a strahovi izginejo, ko od blizu gledamo njihove povzročitelje. Tako je tudi z mnogimi drugimi rečmi na svetu. Plavajoče palice so od daleč videti velike, od blizu pa niso nič.”

Tako je Marmont iz Kočevja odšel praznih rok ali vsaj brez toplega medvedjega kožuha. Njegovo službovanje na Kranjskem se je končalo naslednje leto, ko mu je Napoleon ponudil poveljstvo nad francosko armado v Španiji. Če se je kasneje odvrnil od cesarja, pa je francoski kroni ostal zvest tudi, ko je poleti 1830 po kraljevem ukazu moral streljati na Parižane. Čeprav ga je po umiku pred revolucionarnimi množicami prestolonaslednik dal neupravičeno zapreti in mu zabrusil: ” Boste tudi nas izdali, kot ste izdali njega? “ je Burbonom sledil v izgnanstvo. Francije ni videl nikoli več. Leta 1852 je v skromnih gmotnih razmerah pri 78-ih letih umrl v Benetkah. Še bolj so mu v eksilu pomagali nekdanji nasprotniki. Na Dunaju je nekaj časa skrbel za vzgojo cesarjevega vnuka, ki se je rodil v Napoleonovem zakonu z Marijo-Luizo Avstrijsko, Franc II. pa mu je iz državne blagajne ponovno podelil tudi rento, ki jo je Marmont od Napoleona nekoč pridobil kot nagrado za uspešno upravljanje ilirskih provinc.

Počitnice na Pagu

Vsak je po svoje previharil življenje, skupno pot pa smo našli v Društvu upokojencev Kočevje, kjer je druženje tisto, ki nam lepša upokojenske dneve. Žal nam poti v zadnjem času kroji » nesramen virus «, ki nam kar naprej spreminja načrte. Pa se je letos, za razliko od lanskega leta, vse dobro izteklo in 81 članov našega društva se je 11. septembra v jutranjih urah odpeljalo proti otoku Pagu, mestu Pagu v hotel Pagus – torej trikrat Pag ***.

Kot že nekaj let smo letovali s turistično agencijo Relax . Z nami sta bila animatorja  Poldka in Kristijan, naša stara znanca, pravzaprav že prijatelja, ki sta se za naše dobro počutje zelo potrudila. Vsak dan sta pripravila program dejavnosti: jutranjo telovadbo in zabavne družabne igre, v sodelovanju s Slavico pa je bila organizirana še delavnica izdelovanja obročkov za pogrinjke.

Dnevi so minevali v poležavanju in sončenju na plaži, kopanju v morju ali druženju ob hladnih napitkih in kavici na hotelski terasi, saj je bil all inclusiv bar dobro založen s pijačo in prigrizki. Za razvajanje naših želodčkov so skrbeli še kuharji z odlično hrano, da pa se kilogrami niso preveč nabirali je ob večerih poskrbel ansambel  Duo avantura z odlično glasbo, ki je spravila na plesišče odlične plesalce in plesalke, pete pa so ob poskočnih ritmih zasrbele tudi marsikaterega neplesalca, da se je pridružil veselemu rajanju.

V programu sta bila tudi dva izleta. Najprej smo v ponedeljek in torek odšli na izlet po otoku Pagu, do njegovega najsevernejšega rta Lun. Stopili smo v nasad 1500 let starih oljk, katerih stebla sta zob časa in veter oblikovala do neverjetnih oblik. Otok je večinoma kamnit, borno aromatično rastlinje komaj zadostuje za pašo ovac, ki dajejo mleko posebnega okusa iz katerega izdelujejo izvrsten paški sir.                                                                                              Drugi izlet pa je bil na celino v mestece Nin, zibelko hrvaških kraljev. Staro mestno jedro iz 9. stoletja se nahaja na otočku v obliki srca, zato Hrvati radi pravijo, da je najbolj romantično mesto na svetu. Tu so tudi znane Ninske soline, eden najdragocenejših darov narave, in pa prelepe plaže, med katerimi je najbolj znana Kraljičina plaža, dolga kar 3 km, kar je tudi najdaljša hrvaška peščena plaža. Po ogledu mesteca smo se okrepčali v Konobi Butić, kjer so nam postregli z domačimi specialitetami: pršutom, sirom, oljčnim oljem in medom ter odličnim belim in rdečim vinom. Manjkala ni niti domača travarica, za dobro razpoloženje pa sta poskrbela še naša  » muzikanta s harmoniko », tako da se je kmalu zapelo in tudi zaplesalo.

V petek, dan pred odhodom domov,  smo se v popoldanskem času zbrali še na skupnem druženju v hotelskem baru. Poldka in Kristijan sta podelila nagrade najboljšim med najboljšimi v zabavnih igrah, odigrali smo tudi tombolo, se zahvalili za lepo preživet teden in si obljubili ponovno srečanje čez leto dni.

Preživeli smo res lep dopust – krasen in nepozaben.

Hvala vsem, ki ste nam zaupali in se udeležili našega letovanja.                                                                                                                                                                                                Barbka, Tatjana in Marija