Zapisnik komisije za gospodarsko stanovanjska vprašanja

Komisija za gospodarsko stanovanjska vprašanja pri DU Kočevje,  je na prvi dopisni seji dne
14.1.2021 obravnavala predlog Nepremičninskega sklada pokojninsko invalidskega zavarovanja glede najema stanovanja v Turjaškem naselju 4. Nepremičninski sklad je DU Kočevje obvestil, da je prosto enosobno stanovanje v Turjaškem naselju 4 /15.
Komisija je na svoji seji dne 27.2.2020 sprejela prednostno listo za leto 2020.

Na podlagi sprejete prednostne liste in obvestila nepremičninskega sklada o prostem stanovanju je komisija sprejela

SKLEP: Nepremičninskemu skladu se predlaga, da se stanovanje dodeli zakoncema    Gašič Dušanki in Iliji, ki sta uvrščena na prvo mesto prednostne liste.
Imenovana sta o predlogu obveščena in sta ponudbo sprejela.

Zapisala:                                                                                                           Predsednik komisije:
Marija Jerbič                                                                                                       Milan Križaj

Člani Komisije:
– Milan Križaj
– Štefan Šoštarko
– Dore Goljevšček
– Rajko Tomše
– Zdravko Loknar

Kočevje, 14.1.2021

Poročilo o delu društva v letu 2019

V letu 2019 je bila dejavnost društva zelo obsežna in raznolika.  Program, ki je bil sprejet smo realizirali v celoti, na nekaterih področjih pa celo presegli. Število članstva na dan 31.12.2019 je bilo 875, kar je v primerjavi z letom 2018- 71 manj. Veliko članstva je vključenih v delo sekcij kot so: ročna dela, klekljarstvo, šport in rekreacija, pevski zbor, dramska skupina Kofetarce, plesna skupina Zimzelenke, bralni krožek, družabne igre, pohodništvo in skupina za postrežbo. V izvajanju projekta “Starejši za starejše”, je delovalo 27 prostovoljk in prostovoljcev, število poverjenikov pa je 11. Vsem, ki so nesebično delovali v navedenih dejavnostih, se iskreno zahvaljujem.

Naše društvo deluje v okviru ZDUS in je vključeno v program dela PZDU Dolenjske in Bele Krajine. V okviru občine sodelujemo z LU, OŠ, SŠ in Gimnazijo, Knjižnico, Glasbeno šolo, JZ za šport, JSZKD – OE Kočevje, Pokrajinskim muzejem Kočevje, Rdečim Križem, DI Kočevje in drugimi klubi in društvi v Občini, seveda pa z Občino Kočevje. Od Občine Kočevje na osnovi javnih razpisov pridobivamo finančna sredstva za realizacijo programov in izvedbo investicij ter vzdrževanje našega doma. Za izkazano pomoč se iskreno zahvaljujem z željo še nadaljnjega uspešnega sodelovanja. Izven občinskih meja sodelujemo z drugimi DU PZDU Dolenjske in Bele Krajine, pobratenim DU Medvode ter z Udrugo umirovljenika grada Rab in Crikvenica.

Informiranje članstva poteka preko spletne strani, programa dela katerega prejme članstvo, preko oddaje Modri pristan na radiu Univox, plakatov po oglasnih deskah ter ostalih načinov obveščanja.

POROČILO KOMISIJE  ZA GOSPODARSKO IN STANOVANJSKO PODROČJE

V letu 2019 in v začetku leta 2020 je bila izvedena investicija nakup in vgradnja osebnega dvigala. Gradnjo in montažo sta izvedli LIFT d.o.o. Ljubljana in Gradbeništvo Aupič Kočevje. Zelo potrebna investicija pa brez finančne pomoči občine Kočevje in Rotary kluba Kočevje, ter posameznih manjših donatorjev, prav gotovo ne bi bila izvedljiva. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Sedaj bo članstvu, ki jim je bilo stopnišče ovira pri obisku društva, kot pri prihodih na razne dejavnosti, lažje dostopno. Vgrajen je bil tudi 850l rezervoar za gorivo v kurilnici za pomoč TČ, v primeru dolgotrajnega hladnega vremena.                                                  Opravljena so bila še razna druga potrebna vzdrževalna dela v stavbi in okolici stavbe. Dela smo opravili v lastni režiji. Komisija je izdelala prioritetno listo za pridobitev stanovanj in jo posredovala Nepremičninskem skladu PIZ.                                                                                                    Komisiji se za resnično prizadevno delo v imenu društva in v svojem imenu iskreno zahvaljujem.

POROČILO KOMISIJE ZA ŠPORT, REKREACIJO IN GIBALNO KULTURO

V društvu je zelo aktivno delovalo več sekcij, kot so: balinanje, kegljanje, kegljanje s kroglo na vrvici, šah, pikado, streljanje, petanka, pohodništvo, športni ribolov, smučanje, tenis, namizni tenis in telovadba. Navedenih aktivnosti se je udeleževalo cca 300, na samih tekmovanjih je nastopilo cca. 150 članic in članov.

  • 44. ŠIU PUDU Dolenjske in Bele Krajine: kegljanje moški, balinanje ženske in moški, streljanje ženske in moški, pikado ženske in moški, šah moški, kegljanje s kroglo na vrvici ženske in moški, pohodništvo, petanka. Skupne uvrstitve : ženske in moški 4. mesto, ženske 8. mesto in moški 1. mesto
  • DP ZDUS: šah moški 8. mesto, kegljanje moški 10.mesto in balinanje moški 12.mesto.
  • Tekmovanja izven občine: memorial članic DU Draga, odprto prvenstvo DU Ljubljana moški, turnir članic v Sodražici in turnir v šahu moški Zagorje.
  • Tekmovanja na občinskem nivoju: 53. ŠIK -športne igre v kegljanju moški, rekreacijska liga v balinanju, rekreacijska liga v kegljanju moški in turnir moških dvojic pri Lovcu.
  • Tekmovanja v okviru društva: prvenstvo v balinanju ženske in moški, prvenstvo v pikadu ženske in moški, prvenstvo v šahu moški, prvenstvo v streljanju ženske in moški, prvenstvo v kegljanju ženske in moški, prvenstvo v petanki ženske in moški, prvenstvo v kegljanju s kroglo na vrvici ženske in moški.
  • Tekmovanja v ostalih društvenih dejavnostih: prvenstvo v igranju remija
  • Organizacija tekmovanj na občinskem nivoju: občinska rekreativna liga v balinanju
  • Organizacija tekmovanj na regionalnem nivoju: 44. ŠIU PZDU Dolenjske in Bele Krajine v balinanju za moške( nastopilo 17 ekip .

Poročilo pripravil: Jože Kozina

POROČILO O DELU PROSTOVOLJCEV v letu 2019

V izvajanju projekta ” Starejši za starejše “je bilo v letu 2019 vključenih 27 prostovoljk in prostovoljcev. Namen izvajanja projekta je obiskati čim več občanov starejših nad 69 let na njihovem domi, jim nuditi pomoč in s tem pomagati , da čim lepše preživijo čas na svojem domu, v domačem okolju skupaj s svojimi sorodniki. Ljudje so zaradi razmer, osamljenosti in starosti vedno bolj nezaupljivi zato so obiski prostovoljcev zelo dobrodošli. V letu 2019 je bilo opravljenih 503 obiskov, od tega 4 prvič in  497 ponovnih.                                                            Nudeno je bilo 724 pomoči pri 302 osebah. Pomoči so: druženje, sprehodi, prevozi, dostava iz trgovine, humanitarnih paketov in drugo. Oktobra je bilo organizirano v prostorih društva srečanje upokojencev starejših nad 85 let. Vsako leto se jim pripravi kulturni program in pogosti. V letu 2019 jih je bilo 145.                                                                                              Ob novoletnih praznikih prostovoljke in prostovoljci obiščemo in obdarimo vse člane društva v starosti nad 80 let. V letu 2019 je bilo obdarjenih 260 članic in članov.                          Vsako leto se še posebej obišče in obdari mlajše upokojenke in upokojence, ki so bolni, osamljeni in pomoči potrebni.                                                                                                                              S projektom “Starejši za starejše” bomo nadaljevali in poskušali v letu 2020 obiskati čim več starejših občanov.

Poročilo pripravila: Irena Šercer

POROČILO O DRUŠTVENIH DEJAVNOSTIH V LETU 2019

Pod društvene dejavnosti sodijo kulturne prireditve, izleti in družabna srečanja, letovanja, družabne igre, skupina za postrežbo,  informiranje članov DU, dopisništvo in izobraževanje. Uspešno delujejo:  krožek ročnih del in klekljarska sekcija, MePZ, gledališka skupina Kofetarﹸce, plesna skupina Zimzelenke,  bralni  in  foto krožek. Dejavnosti, ki so bile načrtovane za leto 2019 so bile v glavnem realizirane po začrtanem programu, nekatere celo presežene,  časovno pa so si dogodki sledili:

JANUAR  je bil tako kot vsako leto namenjen izdelavi poročil za minulo leto in izdelavi plana za naprej, izdelan in natisnjen je bil Program dela 2020.

Pri krožku ročnih del so nadaljevale s pletenjem copatk za novorojenčke občine Kočevje,     ( vsako leto oddajo občini cca 230 parov ),  dokončale so projekt iz leta 2018  z izdelavo rož iz krep papirja ter pričele z delom iz mase za oblikovanje okrasnih posodic.

Članice bralnega krožka so pričele s pripravo programa za recital ob kulturnem prazniku, pripravile so tudi  izbor knjig za seznam za bralno značko 2019, Zimzelenke  pa so leto pričele z nastopom v Pk Jasmin. V okviru mednarodnega sodelovanja z Udrugo umirovljenika »Sunce« iz Crikvenice smo  se 27.januarja udeležili Velike maškarade po Crikveniški rivi s pustno skupino »Cigani«.

FEBRUAR                                                                                                                                                      Začetek februarja se vedno prične s proslavo ob kulturnem prazniku, tokratni recital BK je bil posvečen 200-letnici smrti Ivana Cankarja, podeljeno je bilo tudi 9  priznanj za osvojeno bralno značko 2018.

13. februarja je bila v prostorih društva organizirana delavnica  nege nog in nohtov, ki jo je vodila pedikerka Dubravka Klančar.

Pričeli smo z zbiranjem prijav za  spomladanski oddih v Portorožu in septembrsko letovanje v Zadru.

MAREC                                                                                                                                                          Proslava ob dnevu žena je dogodek, ki je vedno dobro obiskan. Nastopile so Zimzelenke, Kofetarce , Živka Komac z recitacijami in  pevski trio, za dobro razpoloženje je poskrbel harmonikar  Tone. Ob tej  priložnosti pa sta članici foto krožka Ana Kosten in Andreja Pezdirc pripravili  tudi razstavo, v kateri sta predstavili dolgoletne članice društva ter  njihove aktivnosti in dejavnosti skozi čas.  V okviru uspešnega sodelovanja z DSO Kočevje, smo za stanovalke doma pripravili proslavo ob dnevu žena z nastopom Kofetarc in Zimzelenk, slednje pa so 8.marca nastopile še v Šeškovem domu na koncertu Godbe veteranov.

Tudi v mesecu marcu smo poskrbeli za izobraževanje in k nam povabili Primoža Velikonjo, ki je pripravil predavanje o temeljnih postopkih oživljanja, katerega so se ga v večini udeležile naše prostovoljke in prostovoljci.

20.marca nas je pobrateno DU Medvode povabilo na odprtje razstave pletenih izdelkov in slikarskih del. Udeležile so se je članice ročnih del in Kofetarice, ki so s skečem sodelovale tudi v kulturnem programu.

Delovno je bilo tudi v krožku ročnih del, kjer so se ustvarjalne članice preizkusile v kvačkanju medvedkov. Najbolj je uspel Ivanki Šoštarko, medvedki  bodo tako postali zaščitni znak krožka. Ker je bilo leto 2019 v občini Kočevje razglašeno za leto čebel, so lični izdelki nastali tudi na to temo, čebelice in medvedki pa so bili razstavljeni na srečanju društev PZDU Dolenjske in Bele Krajine v Dolenjskih Toplicah in v Turističnem društvu v Kočevju.

V času od 18.3. – 23. 3.2019 je bilo organizirano letovanje v Portorožu, ki se ga je udeležilo 26 članic in članov društva.

APRIL  je bil v znamenju plesa in petja.                                                                                            Zimzelenke so se z Uličnim plesom predstavile  v Šeškovem  domu na plesni reviji Ples in gib, nastopile pa so tudi v DSO Kočevje na odprtju fotografske razstave  Časovna sestavljanka. Tudi MePZ se je v aprilu predstavil kar 2 x. Najprej 25. v Novem mestu na reviji pevskih zborov društev upokojencev Dolenjske in Bele Krajine, dan zatem pa še v Kočevju na reviji Kočevska poje.

26.aprila smo na društvu dobili obisk. Prvič so se pri nas oglasili prijatelji iz društva umirovljenika Sunce iz Crikvenice. Po spoznavnem klepetu in prijetnem  druženju na društvu,  so si naši gostje, ob vodenju direktorice Pokrajinskega muzeja Vesne Jerbič Perko,  ogledali še muzej in mesto  Kočevje.

MAJ  – Tudi v mesecu maju smo bili zelo aktivni.                                                                                10.maja se je MePZ udeležil Srečanja pevskih zborov zahodne Dolenjske v Dolenji vasi,

14.maja pa so Zimzelenke, Kofetarice in pevski zbor nastopili na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer so v organizaciji Zveze društev upokojencev Slovenije potekali dnevi medgeneracijskega sožitja. Medgeneracijska druženja pa so potekala tudi v Kočevju. Plesne korake so v KCK  16. maja združile Zimzelenke in otroci vrtca Kekec, 28. maja pa se je društvo s plesalkami, pevskim zborom in ročnimi deli udeležilo Šolskega direndaja v OŠ Stara Cerkev.

Naj dogodek meseca pa je bil dvodnevni izlet na Rab, kjer so se naše upokojenke in upokojenci, na povabilo DU Rab in DU Zagreb, udeležili festivala » Život je lijep »  Zastopali smo Slovenijo, sodelovale pa so še: Belorusija, Bolgarija, Latvija,  Rusija, Slovaška, Ukrajina in Hrvaška. V tekmovalnem delu programa v petju in plesu je nastopila plesna skupina Zimzelenke in z odlično izvedbo uličnega plesa zasedla 3.mesto.

Članice bralnega krožka so  v prostoru za družabne igre pričele z urejanjem knjižnice društva, poimenovane Knjigoteka. Na policah se je zbralo okoli 500 knjig, ki so jih darovali naši člani in so namenjene brezplačni izposoji v želji, da vzpodbudimo kulturo branja tudi v zrelejših letih.

Konec meseca je bil namenjen zdravju, saj smo v sejni sobi društva organizirali predavanje o pomenu pravilne ustne higiene, ki ga je vodila dr. dent. medicine Jana Pezdirc.

JUNIJ                                                                                                                                                              Članice krožka ročnih del so 4.6. odšle na izlet v Mozirski Gaj in Žalec, 16. junija pa se je MePZ  z nastopom udeležil praznika slovenskega  zborovskega petja na jubilejnem 50. Taboru v Šentvidu pri Stični.

Sodelovanje s pobratenim društvom Medvode  smo 20. junija združili z izletom in se udeležili njihovega piknika na Zbiljski Dobravi. V programu so se s plesno točko predstavile Zimzelenke, prisotne pa so s skečem nasmejale Kofetarce.

22.junija smo za članice in člane našega društva organizirali piknik pri Brunarici v Dolgi vas. Za glasbo je poskrbel Andrej Bajuk, zaplesale so Zimzelenke, zapel je naš MePZ, nastopile so Kofetarce s skečem, manjkal ni niti srečolov.

JULIJ                                                                                                                                                                  Poleg rednega dela v naši pisarni, smo 8.julija v prostorih društva v sodelovanju z AMZS Kočevje organizirali predavanje na temo » Ostanite mobilni ». Predaval je član AMZS Slovenija, poudarek je bil na pravilni in varni vožnji na avtocesti in na pravilnem razvrščanju in vožnji v krožiščih.

V DSO Tržič, pa so varovancem s svojim plesom polepšale dan  naše Zimzelenke.

AVGUST                                                                                                                                                          Začetek avgusta se je tako kot vsako leto pričel s piknikom oz. srečanjem upokojencev PZDU Dolenjske in Bele Krajine v Dolenjskih Toplicah, katerega se je udeležilo 42  naših članic in članov. Po enomesečnih počitnicah so z aktivnostmi pričele v krožku ročnih del, z vajami za oktobrski koncert pa tudi pevke in pevci MePZ.

SEPTEMBER                                                                                                                                                            V letu 2019 smo v času od  10. – 17. septembra, v sodelovanju s turistično agencijo Relax,  letovali  v Zadru.  Izbor destinacije je bil odličen, vreme nam je bilo naklonjeno, po mnenju udeležencev,  je bilo to najboljše letovanje do sedaj.

V krožku ročnih del so pričele z izdelovanjem klobučkov iz blaga, ki bodo namenjeni za darila. Naredile so jih kar 200 kosov.

OKTOBER  je bil mesec druženj in nastopov.                                                                                      4.10.2019 so srečanje žena-gasilk v Črnem potoku s svojim nastopom popestrile Kofetarce in Zimzelenke, slednje pa so 17.10. zaplesale še na prireditvi KS Livold.

Dogodek, na katerega se je celo leto pripravljal naš MePZ pa ja bil 12.oktobra v Šeškovem domu, njihov že 7.samostojni koncert.  Pod vodstvom zborovodkinje Nine Skebe so predstavili pesmi slovenske narodne zabavne glasbe, v goste pa so povabili: Cirila Skebeta, MoPZ Svoboda, PK Rusalko in Romana Zupančiča.

Oktober pa je čas, ki ga naše upokojenke in upokojenci vedno pričakujejo z velikim ?, izlet v »neznano«. 18.10.2019 se jih je kar 90 zbralo na tej neznani poti, ki nas je tokrat popeljala do Novega mesta, nato do Slakovega muzeja v Mirni peči, pa do Pavčkovega muzeja v Šentjuriju, vse do kozolcev v Šentrupertu, nazadnje pa še na veseli zaključek s plesom v hotel Galaksija Trebnje.

Še eno veselo druženje pa smo na društvu pripravili 25.oktobra, ko smo na najprisrčnejše srečanje v letu povabili naše članice in člane, ki so dopolnili 85 let in več. Kar  50 se jih je odzvalo našemu vabilu, vsakemu smo ob prihodu v znak dobrodošlice pripeli rdeč nagelj iz krep papirja, ki so ga izdelale članice RD. Za obisk se jim je v pozdravnem nagovoru zahvalil naš predsednik Jože Kozina, v kulturnem programu je zaigral harmonikar Gregor Kuzma, zapele so ljudske pevke Mavrica, nekaj svojih iskrivih pesmi je prebrala naša pesnica Živka Komac, za postrežbo pa je poskrbela skupina Meri +.

Novo preobleko pa so v oktobru dobili naši panoji v sejni sobi, s foto utrinki reke Rinže, ki sta jih članici foto krožka zbirali v poletnem času.

NOVEMBER                                                                                                                                                                V začetku meseca so nas na druženje in krompirjev dan zopet povabili prijatelji DU Medvode. Po veselem sprejemu je sledila pokušina 29 krompirjevih  jedi in izlet v Škofjo loko. Izleta so se udeležile članice ročnih del ter prostovoljke in prostovoljci.

MePZ  se je 9.11. udeležil revije Jesen na podeželju, ki je bila tokrat v Predgradu, na martinovo pa so Kofetarce s priložnostnim  krstom mošta  in skečem razveselile varovance DSO Kočevje.

Na pravo martinovanje pa smo v družbi članov ZZB Kočevje, odšli 15.11.2019 v Metliko hotel Bela Krajina. Za glasbo je poskrbel Andrej Bajuk, z Uličnim plesom so večer popestrile Zimzelenke, prisotne pa so s skečem Preizkuševalec vina nasmejale Kofetarce.

27.novembra  je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal knjižni sejem. Obiskale so ga tudi članice našega bralnega krožka, poslušale  so dr.Miklavža Komelja, ki je predstavil ponatis Vodnikovih izbranih spisov.

Članice ročnih del pa so v novembru izdelovale novoletne vizitke, nastalo jih je kar 400.

DECEMBER                                                                                                                                                        Zadnji mesec je minil predvsem v pripravljanju programa  društvenih dejavnosti za leto 2020, vseeno pa ni manjkalo nastopov in družabnih srečanj.

Delovno so ga pričele članice BK, ki so 3.decembra odšle v Miklovo hišo v Ribnico na predstavitev 3 dela knjige Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače in članice ročnih del, ki so poskrbele za novoletno okrasitev društvenih prostorov.  Zimzelenke so imele od 18.-20.decembra kar tri nastope –  v vrtcu Prevole, v KCK na produkciji PK Jasmin in v DSO Tržič. Tudi Kofetarce niso počivale, s skečem Preizkuševalec vin so se 23. 12. 2019 predstavile na srečanju z županom v Mestni kavarni.

Konec leta pa smo, kot že nekaj let zapored, zaključili  na praznični 26. december s prednovoletnim druženjem v gostišču Pugelj v Ribnici. Zabaval nas je Trio Tim, plesalke so zaplesale Božični ulični ples, Kofetarce pa so uprizorile skeč Dodatni zaslužek. Večer je minil v dobrem razpoloženju, ob polnočnem šampanjcu, ognjemetu in z željami, da bo leto 2020 zdravo in uspešno.

DRUŽABNE IGRE

V novembru je bilo organizirano društveno prvenstvo v igranju remija, na katerem je nastopilo 9 igralcev in dve igralki.

IZOBRAŽEVANJE, DOPISNIŠTVO IN INFORMIRANJE

Člane smo o dogodkih informirali z obvestili na oglasnih deskah na društvu in v mestu, plakate smo dostavljali tudi poverjenikom na terenu, občasno objavljali članke v lokalnih glasilih, v Vzajemnosti in ZDUS +, vsa obvestila pa smo objavljali tudi v radijski oddaji Modri pristan, v kateri smo med drugimi gostili :

  • Dušana Kraševca – predsednik PZDU Dolenjske in Bele Krajine
  • Primoža Velikonjo – ZD Kočevje /temeljni postopki oživljanja
  • Ano Kosten – 10 let oddaje Modri pristan
  • Tino Kegelj – Zavod Jutro

In nenazadnje je tukaj še

SKUPINA  ZA POSTREŽBO, ki je v letu 2019 poskrbela, da so bile vse proslave in ostali družabni dogodki lepo postreženi.

Poročilo pripravila: Barbka Bižal Kolar

 

 

 

Podelitev bralne značke 2021

Hodim in gledam pomlad,
cvetlice, drevesa in ptice,
slišim šumenje in klice:                                                                                                                                              “Živeti – živeti – živeti
sred zmeraj kipečih naslad!”          ( Lili Novy )

Podelitev letošnje bralne značke se bo premaknila za nekaj mesecev. Upajmo, da se bodo okoliščine zaradi korone do takrat sprostile in da se bomo člani DU poveselili na pikniku in takrat tudi podelili bralne značke.
Kako se bomo prijavili?
Na listek bomo napisali svoje podatke (ime, priimek, naslove prebranih knjig in avtorje). Prebrati moramo le 5 knjig. Te so lahko s seznama za BZ, iz Knjigoteke na našem društvu ali po lastnem izboru.
Po želji lahko napišemo tudi vtise o knjigi ali svoje predloge za branje. Listek bomo oddali v tajništvo ali ga vrgli v nabiralnik za BZ ali poslali po pošti.
Lahko napišemo mail in ga pošljemo DU.
Rok oddaje bomo naknadno določili.

Veliko užitka pri branju.

Bralni krožek

Tam nekje med travami… STATVE

Iz 6 pesniške zbirke  Tam nekje med travami…

naše članice Živke Komac predstavljamo pesem 

                   STATVE

Izrabljene so moje statve,                                                                                                                                          a še pletem svoji dni.                                                                                                                                               V vzorec pa še tu in tam                                                                                                                                          kakšno svetlo nit dodam.

Preprogo sem že dolgo stkala,                                                                                                                                 sedmo desetletje v vek.                                                                                                                                         Po srebrnih vzorcih tečem                                                                                                                                         počasen in previden tek.

Negujem statve in jih mažem,                                                                                                                                   da preveč ne bi škripale,                                                                                                                                            se lomile, ropotale                                                                                                                                                   in do konca bi vzdržale.

Ko preproga bo končana,                                                                                                                                           čas bo svoje naredil.                                                                                                                                              Tako kot mnoge druge stkane                                                                                                                                  jo bo v pozabo tiho zvil.

 

Pravi Jastreb je umrl v Banja Loki

IZ KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO ZOPET ENO OSEBNOST

                  ZDENKO PETRANOVIĆ  ( 1919 – 1942 )

Med partizanskimi filmi, ki jih je jugoslovanska kinematografija posnela v sedemdesetih letih minulega stoletja, je nadaljevanka Kapelski kresovi s svojo svežino in za tiste čase neortodoksnim pristopom prav gotovo odstopala od povprečja. Zato ne preseneča, da jo pogosto označujejo v pridevkom kultna. Ljudje so iz tedna v teden množično spremljali dogodivščine svojeglavega kurirja Dimnikarja, njegovega prijatelja Rusega, komandanta Ljuba, minerja Prsana, Doktorja, Topničarja, Jastreba, Ine in drugih goranskih partizanov.

Liki iz nadaljevanke in istoimenskega romana, napisal ga je general Veljko Kovačevič, komandant Primorsko-goranskega partizanskega odreda in kasnejše istoiimenske divizije, so uradno fiktivni. Vendar pa Gorani – prebivalci Gorskega Kotarja – ne dvomijo, da so vsaj nekateri izmed njih, čeprav seveda z dokajšnjo mero umetniške svobode, povzeti po dejanskih osebah. Tako vedo povedati, da sta filmskima Dimnikarju in Rusemu za zgled služila domačina Andrija Grgurić Dimnikar in Viktor Crnković Rusi, hrvaško Dimnjačar in Riđan, goranski domačin pa je bil tudi Jasterb, ki se v filmu sicer imenuje Zlatko Mateić, dejansko pa mu je bilo ime Zdenko Petranović. Enako kot filmski je bil tudi pravi Jastreb poveljnik mladinske čete v Goranskem odredu, prav tako pa sta oba padla v slovenskem Obkolpju, Mateić ob napadu na Bosljivo Loko, Petranović pa v spopadu za Banja Loko. V nadaljevanki so vzporednice med njima celo še poudarili.

Petranović se je rodil april. a 1919 v Delnicah, kjer je bil doma tudi njegov filmski soimenjak. Delal je kot trgovski pomočnik na hrvaškem Sušaku. Že ob Hitlerjevi zasedbi Češkoslovaške se je udeležil protinemških demonstracij in zato pristal v zaporu. Ob kapitulaciji Jugoslavije se je s služenja vojnega roka v Zvorniku vrnil domov. Del Gorskega Kotarja so takrat anektirali Italijani in ga vključili v Reško pokrajino, drugi del je ostal pod upravo Pavelićeve ustaške države. Jeseni se je Petranović preko brata povezal z delniškimi komunisti ter odšel v partizane.

Priključil se je Delniški četi. Ta je sprva delovala v ožji okolici domačega kraja, zaradi pritiska okupatorja, ki je konec oktobra 37 borcev napadel s 700 vojaki, pa se je umaknila v pogorje Bitoraja, med Fužine in Mrkopalj, in od tam nadaljevala z akcijami. Po koncu ene od takšnih akcij naj bi se Petranović zamišljeno naslonil na jelko v taborišču, pogled pa mu je otrdel in odtaval v daljave. Zato se je neki soborec pošalil: “Poglej Zdenka, gleda kot jastreb!”. Tako je dobil svoje konspirativno ime.

Vsekakor je Jastreb veljal za pogumnega in požrtvovalnega borca. V spopadu pri Litoriću konec maja 1942 se je z mitraljezom drzno gibal med obema kriloma čete in tako ustvaril vtis, da je moč partizanov precej večja od dejanske. Prav tako se je izkazal malo kasneje, ko je v 3. bataljonu Kovačevićevega Primorsko-goranskega odreda prevzel dolžnost komandirja mladinske čete. Njegova prva poveljniška akcija je bil napad na logarsko kočo na Praprotu, kjer se je zadrževalo 25 italijanskih vojakov. Četa jih je ob zori presenetila in jih vseh 25 zajela.

Slovenski in hrvaški obkolpski partizani so že leta 1941 vzpostavili stike ter se začeli dogovarjati o sodelovanju. Slednje se je še posebej intenziviralo sredi naslednjega leta, ko so borci z obeh strani reke izvedli vrsto napadov na sovražnikove postojanke v Gorskem Kotarju ter v okolici Kočevja in Ribnice. Po uspehih partizanov na začetku maja, ko je med drugim padel Brod na Kolpi, so Italijani uspeli postopoma vzpostaviti postojanke v nekaterih pomembnejših krajih. Tako je 19. junija 1942 italijanska vojska zasedla tudi Banja Loko. Vojaki so se namestili v šoli in zasebnih hišah.

V noči z 21. na 22. junij – 22.junij je tudi datum filmskega naskoka na Bosljivo Loko – so slovenski in hrvaški partizani skupaj napadli vas ter Italijane prisilili, da so se z zunanjih položajev umaknili v postojanko. Med napadalci se je ponovno odlikoval Jastreb, ki je sam zavzel mitralješko gnezdo, kjer je štiri vojake primoral k predaji ter jim zaplenil težko strojnico. Zapisano je, da je orožje natovoril na mulo in ha z naročilom “Naj komandant ve, da sem strojnico zaplenil jaz, ker se lahko zgodi, da bom v boju padel”, poslal v komando. Ko je že kazalo, da bodo Italijani poraženi, je obkoljenim vojakom na pomoč prišla kolona iz Petrine. Partizani so se morali umakniti, pri tem pa sta življenje izgubila Drago Štimec iz Turkov in Zdenko Petranović Jastreb. Dočakal je triindvajset let.

Danes na Petranovića, za narodnega heroja je bil  proglašen leta 1951, v domovini poleg spomenika v Delnicah in plošče na rojstni hiši spominja le še istoimenska ulica na Reki. Druga poimenovanja, npr. ime ene od delniških vojašnic ali domačega kulturno-umetniškega društva, so se morala umakniti duhu časa. Tudi na slovenski strani je spomin na Jastreba skromen. Ta ali oni filmski zanesenjak, ki ga pot ponese proti Osilnici, med vožnjo skozi Bosljivo Loko nemara še pomisli , da gre za kraj Jastrebove smrti, mimo spominske plošče v Banja Loki pa vozniki večinoma vozijo ne vedoč, da je dejansko tu padel partizan, zaradi katerega je igralec Žarko Radić, ki ga je upodobil  v nadaljevanki, še vedno eden najbolj znanih obrazov nekdanjega jugoslovanskega filma.

Prebrale smo… januar 2021

Nevenka Križ

Prebrala sem knjigo Zgodbe iz peska, ki jo je napisal Ivan Sivec. V njej zvemo
zgodovino Aboridžinov, ab-origin, originalnih domačinov Avstralije ali domorodcev
rdeče zemlje. Knjiga je izšla že leta 2012 in je ta čas, čas korone pravi čas za branje.
Bralca pretrese, kako avtor opisuje delovanje belega človeka in njegove zlobe in
napuha pri uničevanju narave vključno z Aboridžini. Opisuje pa tudi idilično življenje
domorodcev, njihove duhovne kulture, njihov dar za slikanje v pesku, kamnu in z gibi
s svojstvenim plesom, ki so ohranila njihova do 40.000 let stara izročila. Knjiga je v
bistvu niz smiselno povezanih zgodb vse od sanjske dobe do prihoda belih
osvajalcev s kazenskimi kolonijami, njihovega tragičnega iskanja velikega morja na
sredini kontinenta, ki ga ni, ter vse do avstralske bele folklore s strižci ovc in s
Plešočo Matildo, lovci na kengeruje in lovci na krokodile. V knjigi tudi zvemo, da tako
kot povsod po svetu, v Avstraliji najdemo tudi Slovenca. Zvemo tudi, kako so se
razvila prva mesta in kako sedaj živijo ljudje. Skratka, knjiga je dobra in jo priporočam
v branje vsem ljudem, tudi politikom.

 

Marija Nanjara

Sally Morgan je avstralska pisateljica in borka za pravice Aboridžinov. Rojena je bila
1951. V avtobiografskem romanu V objem korenin je predstavila življenje svoje
družine. Njena mama je bila Aboridžinka in že zgodaj je deklica občutila odklonilen
odnos belcev do drugačnih. Ker so bili temnejše polti, tega niso mogli skriti, zato ji je
mama svetovala, naj reče sošolcem, da so Indijci. Zato Sally dolgo ni vedela, zakaj
niso kot ostale ´običajne´ družine. Ko je odrasla, ji je mama priznala svoje poreklo:
»Bila je le majhna laž.« A Sally, ki je v življenju uspela, je knjigo posvetila svoji družini
in v uvodu zapisala: Kako prikrajšani bi bili, če bi pustili stvari takšne, kot so bile.
Seveda bi preživeli, a v sebi nepopolni.
Roman me je zelo prevzel. Bralec težko verjame, koliko hudega so doživljali
Aboridžini še v 2.polovici 20. stoletja. A opisuje tudi njihovo vsakdanje življenje,
povezanost, humornost, čut za sočloveka in za živali. Prepriča nas, saj je to izpoved
o lastnem življenju.

 

Marentič Milka

Antonio Itube:
Knjižničarka iz Auschwitza
Knjiga je nastala na podlagi pričevanja deklice Dite Kraus, ki je preživela grozote
koncentracijskega taborišča in v njem vodila miniaturno knjižnico. Imeli so vsega 8
knjig (nekatere zelo obrabljene), ki jih je Dita vsako jutro pred poukom prinesla iz
skrivališča in jih po pouku ponovno skrila. V taborišču so imeli v bloku 31 prostor, kjer
so nekateri otroci imeli nekaj malega pouka. To je uprava  taborišča dovolila (nekaj
časa) za primer prihoda mednarodne komisije.
To knjigo lahko postavimo ob bok Dnevniku Ane Frank.

Paula Hawking:
Dekle na vlaku
Delo je psihološka kriminalka, ki je takoj po izidu postala hit.
Glavna junakinja je 32-letna alkoholičarka Rachel Watson, ki se vsak dan vozi z
vlakom v navidezno službo. Med vožnjo opazuje hiše ob progi, Tudi hišo, v kateri
zdaj živi njen bivši mož, ki jo je zapustil zaradi mlajše, s katero ima otroka.
Ko nekoč ugotovi, da izgine s terase mlada ženska (prej jo je videvala vsak dan),
postane iz opazovalke – raziskovalka tega primera. Po romanu bo posnet tudi film.

 

Slobodanka Done Ivanc

Roman Kradljivka knjig je napisal avstralski pisatelj Markus Zusak, ki ga
avstralski in ameriški kritiki opisujejo kot literarni fenomen. Je otrok nemške matere
in avstrijskega očeta, ki sta v Avstralijo prebegnila v 50-ih letih 20. stoletja. Knjiga
Kradljivka knjig sloni na njunem pripovedovanju o drugi svetovni vojni v Münchnu in
na Dunaju.
Zgodbo pripoveduje Smrt, dogaja pa se v nacistični Nemčiji, v času, za katerega
pripovedovalec poudari, da ima polne roke dela. Opisuje mlado deklico Liesel
Meminger in odnos z njeno rejniško družino Hubermann ter drugimi prebivalci
okoliša. Nato pa sredi vojne vihre v domu Hubermannovih zatočišče pred nacističnim
režimom najde mlad Jud, na katerega se Liesel naveže.

 

Marija Nanjara

Tudi mene je Kradljivka knjig presenetila zaradi prvoosebnega pripovedovalca – s
Smrtjo. Prvič sem naletela na takšno delo. Dobra pisateljeva domislica in za
pripoved o težkih vojnih časih smiselna. Lakota, bombardiranje, strah, diktatura –
vse običajno za vojni čas.
A je tudi pripoved o prijateljstvu in sočutju do preganjanih Židov, ki ga občutijo že
otroci. Prizor: blizu Münchna je bil logor Dachau. Liesel je koloni lačnih logorašev
metala koščke kruha.
A najbolj me je knjiga ganila z Lieselino ljubeznijo do knjig. Ker si jih revna družina ni
mogla privoščiti, jih je Liesel kradla. Med bombardiranjem jih je brala v zaklonišču.
Tako so prestrašeni sosedje vsaj malo pozabili na grozljive prizore, ki so jih čakali po
izhodu iz zaklonišča.

Branje res pomaga. Torej berimo.

Sprememba v vodstvu DU Kočevje

Objavljamo zapisnik  o izvedenih nadomestnih volitvah

Z A P I S N I K

Prve dopisne seje predstavnikov občnih zborov društva upokojencev Kočevje, ki je potekala med 22.12.2020 in 30.12.2020. Zaradi ukrepov za zajezitev epidemije corona virusa in da delo društva po smrti predsednika društva, lahko nemoteno poteka, je bila izvedena dopisna seja.

Dne 22.12.2020 je bil predstavnikom občnih zborov posredovan predlog Izvršnega odbora za izvedbo nadomestnih volitev za predsednika društva, podpredsednika društva in člana izvršnega odbora društva,  za preostalo mandatno obdobje, to je do rednih volitev leta 2024.                                                                                                                                                                     Izvršni odbor društva je na 3. dopisni seji predlagal, da se za:
– predsednico društva izvoli Barbka Bižal Kolar
– podpredsednico društva Tatjana Novak
– članico IO Silva Žagar                                                                                                                                Skupaj s predlogom so bile predstavnikom posredovane tudi glasovnice. Do roka za oddajo glasovnic je bilo po pošti vrnjenih 16 glasovnic od 17 poslanih.

Kandidacijsko volilna komisija je dne 30.12.2020 pregledala in preštela glasove in ugotovila, da so posamezne kandidatke prejele naslednje število glasov:
– Barbka Bižal Kolar – kandidatka za predsednico društva 16 glasov
– Tatjana Novak – kandidatka za podpredsednico društva 15 glasov
– Silva Žagar – za članico IO 16 glasov
Komisija je ugotovila, da so vse tri predlagane kandidatke prejele zadostno število glasov in so tako izvoljene za opravljanje funkcij do konca mandatnega obdobja.
Na podlagi navedenega so predstavniki občnih zborov razglasili izide volitev. Izvoljene nastopijo mandat z dnem izvolitve, to je 30.12.2020.

Kočevje, 30.12.2020

Zapisnik po pošti poslan predstavnikom OZ

Dopisno sejo vodila:
Marija Jerbič, tajnica društva

SO LETA MINILA …………..Skrb za lastnino in sočloveka …….zadnji del

SKUPNO DELO Marije-Meri in Vlada Kočevarja

Zapisala: Ana Kosten

Za dobro delovanje društva so potrebne številne pridne delovne roke na vseh področjih. Med zelo aktivne člane zagotovo lahko štejemo Marijo-Meri Kočevar. V društvo se je vpisala leta 1988 na povabilo takrat zelo aktivne članice Poldke Hrovatin in se takoj vključila v delo. Na kulturnih prireditvah, družabnih srečanjih in podobno je vselej organizirala postrežbo prisotnih članov. Navada, ki je še danes prisotna, je bila, da so članice skupine imenovane “Meri +” , spekle pecivo in ga na posamezni prireditvi tudi postregle skupaj s kavico, čajem, sokom in podobnim.

Generalne čistilne akcije kot so pranje zaves in podobno so bile organizirane skoraj vsako leto. Pri tem sta aktivno sodelovala Meri in njen mož Vlado.

Minilo je 32 let od prvega začetka dela v društvu in tako je še danes. V zadnjih 30 je vodila in še vodi skupino 15 članic društva pri telovadbi v telovadnici Osnovne šole “Ljuba Šercerja” v Kočevju. Poleg vsega navedenega je Meri sodelovala tudi v organih društva, predvsem v izvršnem odboru.

Vlado se je v društvo vpisal leta 19941, pred tem pa je bil že nekaj časa “pripravnik” pri hišniku in gospodarju društva Jožetu Deklevi. Marsikaj je bilo treba postoriti okrog stavbe in Vlado mu je občasno nudil pomoč. Leta 1993 je s temi deli Dekleva prenehal, od takrat dalje pa vse do leta 2016 je bil hišnik in gospodar Vlado Kočevar. Skrbno je urejal okolico stavbe, opravljal razna manjša popravila v stavbi in vse kar je bilo potrebno. Aktivno je sodeloval in še deluje v skupini “Meri +”, saj je bilo vedno treba kaj prepeljati z avtom ali nesti razne pripomočke. Pogosto je bil izvoljen tudi v organe društva, predvsem v izvršni odbor.

Lepo je delati s takimi sodelavci, ki z veseljem opravljajo potrebna dela. Mari in Vlado sta vedno storila vse dogovorjeno v pravem času, še več, z dobrotami na pladnju sta podarila še prijaznost in nasmeh.

Vlado je po 23 letih prenehal s hišniškimi opravili. Hvaležni smo mu za toliko let skrbi za vilo Krauland in njeno okolico. Skupina “Meri  +” pa bo z delom nadaljevala, ko bo premagan zloglasni virus.  V njej delujeta oba – Meri in Vlado. Želimo jima dobrega zdravja in prijetno počutje pri delu te skupine.

V dolgih letih skupnega dela smo občutili pripadnost društvu in spletli prijateljske vezi, ki nam bodo za vedno ostale v lepem spominu.

 

SOCIALNO IN HUMANITARNO DELO

Zapisala Irena Šercer

Živimo v občini, ki je največja po površini v Sloveniji, a redko naseljena. Več kot polovica prebivalcev živi v mestu, na podeželju živi na 1 km² manj kot 30 prebivalcev. V občini Kočevje živi predvidoma 2100 prebivalcev starejših od 69 let. Ljudje živijo v vaseh in zaselkih, ki so oddaljeni tudi do 50 km. To so v glavnem starejši, ki živijo sami, z majhnimi pokojninami, brez avtobusne povezave, trgovine, pošte….. Eni nimajo niti svojcev.                   Na podeželju so včasih delovale zdravstvene postaje, kjer so bile redno zaposlene medicinske sestre, ki so skrbele za te ljudi. Postaje so postale po mišljenju nekaterih “nerentabilne”, mladi so se odselili zaradi zaslužka, skratka starejši, ki so ostali, so odvisni od sebe ali od dobrih sosedov. Zato so naši prostovoljci, ki živijo med temi ljudmi, zlata vredni. Pomagajo jim pri vsakdanjih opravilih, jim kuhajo, vozijo k zdravniku, nabavljajo hrano.                                                                                        Zakaj to počnemo?

Vsi želimo starost preživeti doma, v svojem okolju. Zato pomagajmo drug drugemu, da bomo lahko ostali doma, ko ne bomo več zmogli v celoti skrbeti zase. Starejši vemo, kako težko je prositi mlade za pomoč, ko jo potrebujemo, vemo kaj je osamljenost in vemo, kako se boriti proti socialni izključenosti.

Cilji našega dela so:                                                                                                                                                    – najti  osamljene, onemogle, pomoči potrebne vrstnike, jim polepšati starost in olajšati          stiske                                                                                                                                                                              – obiskati čim več starejših nad 69 let                                                                                                                – spoznati potrebe vseh starejših, ki živijo doma                                                                                          – poiskati tiste, ki ne znajo ali ne morejo, ali tudi ne želijo iskati pomoči                                           – vzpostaviti stalen kontakt z javnimi službami in drugimi nevladnimi organizacijami v               občini ( RK, Karitas in druga društva) in jim posredovati podatke, če obiskani s tem                   soglašajo                                                                                                                                                                       – organizirati obiske starejših na domu in nuditi raznovrstno pomoč vsem starejšim                   občanom, ki sprejemajo in potrebujejo pomoč ( pomoč pri enostavnih gospodinjskih             opravilih, sprehodi, prevozi k zdravniku, druženje, branje, nakupi…)                                              – seznanjati lokalno skupnost o kvaliteti življenja in potrebah starejših, ki živijo doma              – sodelovati v projektih, ki imajo za cilj doseganje čim večje socialne varnosti za čim bolj          humano, kvalitetno in varno preživljanje starosti v domačem okolju                                              – vzpostaviti in graditi dobre medsebojne odnose med starejšimi v okolju v katerem živijo    – povabiti osamljene v društvo, da se priključijo našim aktivnostim                                                    – organizirati predavanja o problemih, ki se pojavljajo v starosti in reševanju le teh.

Program je zasnovan tako, da prostovoljke obiščejo občane starejše od 69 let, ne glede na to, ali so ali niso včlanjeni v društvo upokojencev. Obiskujejo pa tudi mlajše upokojence, ki še posebej rabijo pomoč npr. invalidi, osamljeni, osiromašeni, onemogli, bolni. Eni si želijo samo obiske in pogovor. Ti obiski ne trajajo manj kot pol ure. Za te ljudi je to lepo druženje in občutek, da niso pozabljeni.                                                                                                                            V izvajanju projekta “Starejši za starejše” v občini Kočevje je bilo v letih od 2011 – 2020 vključenih 48 prostovoljcev. Narejeno je bilo 5187 obiskov. V okviru obiskov je bilo nudenih 5373 pomoči. Naši prostovoljci so opravili 2887 druženj, 167 sprehodov, 217 prevozov, 421 pomoči pri hišnih opravilih. 295 dostav iz trgovine, 144 pomoči pri osnovnih osebnih opravilih, 94 dostav hrane, 237 humanitarnih pomoči, 915 ostalih pomoči.                                    Vsako leto se organizira v prostorih društva srečanje članov Društva upokojencev Kočevje starejših nad 85 let. Ob novoletnih praznikih prostovoljke in prostovoljci obiščejo in obdarijo vse člane društva v starosti 80 let in več. Vsako leto se še posebej obišče in obdari mlajše upokojence, ki so bolni, osamljeni in potrebni pomoči.

    Ob tej priložnosti bi se zahvalila podjetju Intersoks, ki nam pomaga in vsako leto donira za darila. Hvala še enkrat, darila so nam v veliko pomoč in smo jih zelo veseli.

Tudi prostovoljci se radi družimo med sabo. Izmenjavamo mnenja, izkušnje in spoznavamo nove načine dela in nove kraje.

Letos nam delo otežuje pandemija corona virusa. Ne le v Sloveniji, cel svet je zastal. V zadnjih mesecih se nam je življenje obrnilo na glavo. Pa ne v dobesednem smislu. Gre za tisto, kar nas morda najbolj bremeni in ugotavljamo, da v teh časih pogrešamo predvsem družbo družinskih članov, s katerimi nismo v istem gospodinjstvu, pogrešamo družbo naših prijateljev, znancev in seveda svobodo gibanja. Saj se zavedamo, da smo najbolj ranljiva populacija, da moramo sebe kar naprej opozarjati, da je pred nami nekaj, kar je življenjsko nevarno. Ustavila so se druženja, zastalo je družabno življenje. Omejeni so obiski, druženja. Težko je držati razdaljo, ko po dolgem času srečaš prijatelja. Na srečo živimo v občini, ki je k problemom z virusom pristopila pravočasno in dobro poskrbela za občane. Tudi vsi občani smo se obnašali odgovorno, zato nismo imeli veliko okuženih. V tem času so se izkazali tudi mladi, saj so lepo poskrbeli za starejše svojce in njihove potrebe. Upam, da bomo tako tudi nadaljevali.

To priložnost bi izkoristila za vaš razmislek o vključitvi v prostovoljstvo kajti danes lahko jaz pomagam, jutri bom mogoče jaz rabil pomoč. Veste tudi prostovoljci se staramo in bi rabili novih moči.                                                                                                                                                                  Starejši moramo med seboj sodelovati in si pomagati, kajti edino na tak način nas bodo slišali in upoštevali naše predloge. Več nas bo, bolj bomo slišani. Kakor bomo starejši, tako bomo rabili več pomoči. Samo na mlade se ne bomo mogli zanesti. Tudi oni imajo svoje probleme, ki jih težko rešujejo.                                                                                                                      Cilji so veliki, trudimo se po najboljših močeh, še enkrat hvala vsem pridnim in požrtvovalnim prostovoljcem v občini in na terenu.


KONEC

Avtorji besedila: Ana Kosten, Nevenka Križ, Barbka BIžal Kolar, Liljana Črnkovič, Marija Nanjara, Mira Letig, JOže Kozina, Olga Mohar, Tatjana Novak, Olga Ožbolt, Irena Šercer

 

Majhna pozornost in lepe želje …..

Majhna pozornost in lepe želje se skrivajo v darilnih vrečkah, ki sta jih za naše najstarejše člane in članice pripravili, v okviru projekta Starejši za starejše, koordinatorka Jelka Poje in njena namestnica Irena Šercer. Kar 280 darilc bodo  v dneh od 28.12.2020 po domovih raznosili naši pridni prostovoljci in tako pokazali, da smo tudi v času osame in izoliranosti ostali ljudje s srcem in da nam je mar za vsakega člana naše družine.

Pogled na polno sobo “srčnih ” vrečk na društvu.

SO LETA MINILA………… In tudi zapeli smo…..8 del

IN TUDI ZAPELI SMO

zapisala Olga Ožbolt

V društvo upokojencev Kočevje sem se včlanila 4.aprila 1987 leta z namenom, da bi se vključila v različne dejavnosti, ki naj bi se izvajale v društvu. Žal je bilo takrat organizirano le izletništvo in šport. Želja in interesov za delovanje in druženje pa je bilo zlasti med članicami veliko, le mentorjev ni bilo. Veliko težav je bilo tudi zaradi pomankanja prostorov. Prva leta smo imeli na razpolaga e eno majhno sobico v pritličju, ki je bila vedno prezasedena. Trdna volja in vztrajnost pa sta le omogočili, da smo uspeli organizirati naslednje dejavnosti: rekreacijo, pohodništvo, ročna dela in kulinariko. Kljub skromnim pogojem so se kmalu pokazali prvi vidni rezultati, kar nam je bilo v veliko zadovoljstvo in vzpodbudo pri nadaljnjem delu. Že naslednje leto 18.avgusta 1988 smo pripravili prvo kulinarično razstavo s kratkim kulturnim programom. Ob tem dogodku smo se odločili, da ustanovimo- za potrebe društva- še pevsko skupino, ki je ob ustanovitvi štela 6 članic. To so bile: Marija Grmovšek iz Dolge vasi, Angelca Kotnik iz Dolge vasi, Milka Mesojedec iz Kočevja, Ivanka Draškovič iz Kočevja, Maja Marinč iz Kočevja in Olga Ožbolt iz Kočevja kot vodja skupine. Vse pevke smo bile članice društva. Bile smo prizadevne, disciplinirane in vztrajne. Redne vaje smo imele enkrat na teden, po potrebi pa tudi dvakrat. Kljub oddaljenosti ali slabemu vremenu smo se vaj redno udeleževale. Vaje so bile včasih naporne, vendar smo ob petju res uživale in doživele veliko lepih trenutkov.

V društvu smo vsako leto organizirali sledeče proslave in prireditve: 8. februar – kulturni praznik, 8. marec – dan žena, september – sprejem novih članov, oktober – razstava v likovnem salonu, 26. december – silvestrovanje ter jubileji članov društva. Na željo svojcev smo obiskale jubilanta/-ko, podarili šopek vrtnic in poskrbeli za kratek kulturni utrinek. Jubilanti so bili: Marija Petrovčič 90 let- Fara, Franc Lavrič 90 let – Dolga vas, Franci Hrovatin 80 let – Kočevje, Franci Korelc 80 let – Kočevje, Jože Svete 70 let – Kočevje, Jože Špolar 70 let – Stara Cerkev, Olga Mohar 70 let – Kočevje, Ivanka Leskovšek 60 let – Kočevje, Nada Knez 60 let – Kočevje, Meri Kočevar 60 let – Kočevje, Ivanka Komljenovič 60 let – Breg pri Kočevju, Angelca Kotnik – zlata poroka, Dragica in Tone Šercer – zlata in biserna poroka, Anica in Miha Ofak – zlata poroka.

Društvo je tudi poskrbelo, da smo vsaj enkrat v letu organizirali srečanje in pripravili kulturni program za naše člane v podružnicah Kočevska Reka, Fara, Osilnica, Stari trg ob Kolpi in Koprivnik.

Število pevk v skupini se je nenehno spreminjalo. Nekatere so odhajale ( bolezen, smrt), vključevale pa so se nove, kar je utečeno delo v skupini močno bremenilo. ko je skupina štela 10 pevk, sem prenehala z vpisovanjem  novih članic. Pevke druge pevske skupine v društvu so bile: Milka Mesojedec, Elica Ponikvar, Pepca Jerič, Pavla Vidmar, Ivanka Draškovič, Ivanka Leskovšek, Angelca Kotnik, Lojzka Lesar, Majda Marinč in Olga Ožbolt kot vodja skupine.

Kjerkoli  smo nastopale, so nam radi prisluhnili in uživali ob našem petju.

leta 1995 sem zaradi bolezni prenehala z vodenjem pevske skupine. Po dveletni odsotnosti sem se vrnila in zopet prevzela vodenje te skupine, vendar pa z vajami ni bilo mogoče nadaljevati, ker so postale zelo obremenjujoče. Po posvetu s takratnim predsednikom Jožetom Svetetom sem se tej pevski skupini odrekla in pričela ustanavljati novo. Bila sem prijetno presenečena nad številom prijavljenih pevk. Moje delo v društvu je bilo že tako utečeno, da sem z lahkoto leta 1997 ustanovila novo skupino 8 članic – oktet. Po nasvetu predsednika je skupina privzela naziv ODMEV. To je bila moja tretja pevska skupina. Članice ODMEVA smo bile: Olga Ožbolt- vodja, Marija Henigman, Metoda Bobič, Nada Knez, Ivanka Leskovšek, Anica Ofak, Ivanka Komljenovič in Anka Abramovič.

Vsak nov začetek je težak in tako je bilo tudi z uvajanjem pevk skupine Odmev. Kljub temu je bilo sedaj moje delo na vajah in nastopih veliko lažje. Skupini se je pridružila kolegica Anka Abramovič, ki je bila pripravljena povsod sodelovati. Skupaj sva pripravljali programe, skrbeli za oblačila in vsebino pesmi. V skupini je bila nenadomestljiva. Vedno je znala popestriti naše vaje, s svojo vedrino je vnašala med nas le pozitivno energijo. Bila je zanesljiva pevka in redna povezovalka programov na različnih prireditvah in proslavah.

Vokalna skupina Odmev je kmalu postala zelo iskana tudi za nastope izven društva. V letu dni smo imele redno od 20 do 24 nastopov. Vaje so bile po potrebi tudi dvakrat tedensko, katerih so se pevke redno udeleževale, petje in nastope so jemale resno in odgovorno. Vseh deset let je bilo v skupini mnogo razumevanja. Petje nas je družilo in povezovalo, postale smo dobre prijateljice in stike ohranjamo tudi še naprej.

V letih delovanja je naša pesem odmevala na koncertih v Šeškovem domu, srečanjih pevskih zborov v Dolenji vasi, Velikih Poljanah, v dolenjski regiji v Dolenjskih Toplicah, Krajevni skupnosti Kočevje, Ljudski univerzi Kočevje, Združenju borcev Kočevje, Združenju SD Kočevje, ZB Dobrnič, Društvu izgnancev Kočevje, Hiši varnega zavetja Kočevje, srečanjih v Gotenici in v Domu starejših občanov Kočevje ( tri prireditve na leto).

V Domu starejših občanov Kočevje so tudi imeli svojo pevsko skupino, s katero smo vadili enkrat tedensko in vsako leto nastopali na SREČANJU SOCIALNIH ZAVODOV po različnih krajih Slovenije. Uvrstitev skupine je bila vedno dobra – drugo mesto.

Bili pa so tudi žalostni trenutki. Na željo svojcev smo zapele našim članom tudi na pogrebu Mariji Grmovšek, Rezki Ožura, Katji Rauh in Mariji Vesel. Temu nisem bila kos, ker je bilo zame preveč stresno.

Skupina Odmev je za svoje dolgoletno in uspešno dobila več priznanj in odlikovanj. Zadnji nastop smo imele na prireditvi društva v Šeškovem domu leta 2008, ko je vsaka pevka osebno dobila priznanje društva.

 

NOVA PRIDOBITEV NA DRUŠTVU – MEŠANI PEVSKI ZBOR 

zapisala Barbka Bižal Kolar, predsednica pevskega zbora

Ko so leta 2011, na letovanju na Braču, po kosilu pevke in pevci spontano zapeli, še slutili niso, da so bili to prvi zametki MePZ DU Kočevje. Veselje do petja je takrat združilo kar 28 članic in članov našega društva. Leon Behin je imel s seboj nekaj besedil pesmi, Anton Križ je poskrbel, da so jih na recepciji hotela razmnožili in pričeli so s popoldanskimi in večernimi vajami. Vaje so obrodile sadove in konec letovanja so že okronali s koncertom v avli hotela.

Dopust je minil in želja po zboru je šla počasi v pozabo. Pa je prišlo silvestrovanje n veselo druženje je obudilo idejo o zboru. Prvo srečanje in prva vaja pevske skupine DU Kočevje je bila tako že 19.1.2012. Udeležilo se je je 9 članov, za vodjo so izbrali Leona Behina. Novica o novo ustanovljenem zboru je hitro privabila nove člane, na naslednji vaji jih je bilo že 14, število pa se je kmalu povečalo na 18 in približno tako je, skozi leta z manjšimi spremembami, ostalo vse do današnjih dni.

Repertoar MePZ DU Kočevje, tako so se poimenovali zaradi mešane zasedbe, je bil ob spremljavi diatonične harmonike sestavljen iz slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi ter priljubljenih popevk. Tedanja predsednica društva Ana Kosten, ki je bila velika podpornica zbora, je že kmalu poskrbela za njihov prvi nastop, in sicer na prireditvi ob dnevu žena 8.3.2012 v Kanižarici. Sledili so nastopi na občnem zboru, na Reviji pevskih zborov PZDU Dolenjske regije v Šentjerneju, posneli so tudi 4 pesmi za oddajo Modri pristan na radiu Univox. Najpomembnejši nastop pa jih je čakal v mesecu septembru. Takrat so sodelovali v kulturnem programu na srečanju prostovoljcev in prostovoljk projekta “Starejši za starejše” Dolenjske regije, Bele Krajine in Severnoprimorske v Kočevju, katerega se je poleg drugih vidnih gostov udeležil tudi takratni predsednik republike dr. Danilo Türk. Nastop na tako velikem dogodku je bil za “mladi” zbor velika čast. Novembra so nastopili še na pevski reviji Jesen na podeželju, prvo leto delovanja pa so zaključili z decembrskim nastopom na mestni ploščadi in na društvenem silvestrovanju. Z rastjo zbora in novimi obveznostmi se je pokazala potreba po koordinatorju in organizatorju, zato so izvolili za predsednika Hinka Jarnija, kronologijo zbora pa je vodila Špela Imenšek.

Drugo leto delovanja zbora se je pričelo z intenzivnimi vajami, saj so bili pred njimi novi veliki izzivi. Poleg nastopov na društvu so se udeležili tudi Srečanja zborov Dolenjske in Bele Krajine ter revije Kočevska poje  in ocene selektorjev so pokazale, da je treba zboru dodati novo dimenzijo in kvaliteto. Kritike so jim dale nove smernice za delovanje in z vso vnemo so se začeli pripravljati na svoj 1.samostojni koncert v septembru. Konec avgusta so odšli celo na avstrijsko Koroško v Pliberk, kjer so nastopili na praznovanju 60-letnice tamkajšnjega DU.

Za koncert, ki je bil 27.9.2013 v dvorani Šeškovega doma, v počastitev občinskega praznika, so pripravili 12 pesmi. Na slavnostno prireditev so povabili pevsko instrumentalno skupino invalidskega podjetja Želva iz Ljubljane, Pihalni orkester Kočevje in plesno skupino DU Kočevje Zimzelenke. Poslušalci v dvorani so nastopajoče nagradili z bučnim aplavzom, lepe in vzpodbudne besede na druženju ob sladkih dobrotah po koncertu pa so bile za pevke in pevce še dodatna nagrada.

December 2013 je zboru prinesel prvo veliko spremembo. Leon Behin je izrazil željo, da bi ga na mestu pevovodje zamenjal nekdo z glasbeno izobrazbo. Sam je bil namreč ljudski pevec, zbor pa je za napredovanje potreboval “nekaj več” kot le prepevanje ljudskih pesmi, saj so revije vključevale tudi priredbe in umetne pesmi, katerim pa zbor pod njegovim vodstvom ni bil več dorasel.

Tako je z januarjem 2014 prišel v MePZ DU Kočevje nov zborovodja Peter Berložnik, ki je takrat poučeval na Glasbeni šoli Kočevje. Tisto “nekaj več”, prepevanje po notah, večglasni zborovski način petja in drugačen repertoar so bili vzroki, da je kar nekaj pevcev zapustilo zbor, a so kmalu prišli novi. Pevke in pevci so radi hodili na vaje in se kmalu naučili novih pesmi. Udeležili so se vseh prireditev in revij kot prejšnje leto in na zadovoljstvo vseh, so bile ocene in kritike veliko boljše, napredek zbora je bil očiten. V mesecu septembru so v polni dvorani Šeškovega doma uspešno priredili svoj 2.samostojni koncert.

Tudi v letu 2015 pevke in pevci niso mirovali. Imeli so kar 14 nastopov. Peli so na društvenih proslavah, na občinskih prireditvah, na pevskih revijah, na F3ŽO – Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani, organizirali so 3. samostojni koncert. Kvaliteta zbora je rastla, je pa zbor zapustil predsednik Hinko Jarni, njegovo mesto je v avgustu 2015 zasedla pevka Barbka BIžal Kolar.

Da je kvaliteta zbora rastla je dokazala Revija pevskih zborov društev upokojencev Dolenjske in Bele Krajine, ki je v organizaciji našega društva potekala 6. maja 2016 v Športni dvorani Kočevje. Srečanja, ki je bilo tekmovalnega značaja, se je udeležilo 11 pevskih zborov in osvojeno 4. mesto je bilo lep dosežek. So se pa pevke in pevci v letu 2016 odpravili še na eno novo pot, prvič so se namreč udeležili vseslovenskega praznika zborovskega petja, pevskega tabora v Šentvidu pri Stični. Petje v 2000 članskem zboru, pod vodstvom dirigenta Igorja Švare, je bilo nekaj nepozabnega in udeležba na taboru je postala stalnica MePZ še vsa naslednja leta. So pa službene obveznosti in stroški vožnje zborovodje Petra Berložnika na vaje iz Ljubljane v Kočevje pripeljale do nove spremembe pri vodenju zbora. Po 4. samostojnem koncertu v mesecu septembru se je sicer uspešno sodelovanje prekinilo in zbor je prevzela nova zborovodkinja domačinka Nina Skebe.

Pevke in pevci so se hitro prilagodili novemu načinu vodenja. Vaje so postale intenzivnejše, repertoar se je razširil še na pesmi izven naših meja in strokovne ocene selektorjev na pevskih revijah so bile vedno boljše in boljše. Tudi v domačem okolju je zbor postajal vedno bolj prepoznaven in cenjen. Nepozabna izkušnja pa je bila pevska delavnica, ko sta jih obiskala člana svetovno znane vokalne zasedbe Perpetuum Jazzile Kristjan Virtič in Ana Marčun. Pod njuno taktirko, ogrevalnih vajah za glasilke in učenjem novih pevskih tehnik, so na koncu delavnice u oponašanjem inštrumentov še zapeli, kaj drugega kot, legendarno pesen Na Golici. V letu 2017 so imeli 13 nastopov, uspešno so izvedli tudi 5. samostojni koncert,

V letih 2018 in 2019 je delo potekalo po ustaljenih tirnicah. Uspešno so se udeleževali pevskih revij v domačem kraju kot tudi izven občine ter nastopali na raznih društvenih prireditvah. Zaradi bolezni oz. osebnih razlogov je nekaj članov zapustilo zbor, so pa vrzeli kmalu zapolnili novi pevci in pevke. Vsako leto so organizirali samostojni koncert. Prav zadnji koncert, sedmi po vrsti, je pokazal, da je zbor skozi leta pridnega dela zelo napredoval. Polna dvorana Šeškovega doma je z navdušenjem sprejela nekoliko spremenjen koncept koncerta. Zbor, v katerem so prepevali: Marija Rogale, Zofija Šterk, Magda Behin, Simona Pavšič, Francka Miloševič, Vida Krapež, Marija Marinč, Sonja Jurkovič, Lucija Janež, Marija Kozina, Marija Kajfež, Barbka Bižal Kolar, Ljudmila Trdan, Majda Vesel, Ivan Trdan, Ivan Klepac, Leon Behin in Slavko Kordiš, se je pod vodstvom zborovodkinje Nine Skebe in spremljavi harmonikarja Cirila Skebeta predstavil s pesmimi iz zakladnice slovenske narodne glasbe. V goste so povabili MoPZ Svoboda, kantavtorja Romana Zupančiča in plesno skupino Rusalka.

Je pa leto 2020 zboru prineslo novo veliko spremembo. Pojav koronavirusa v mesecu marcu je v nekaj dneh spremenil ustaljeni način življenja. Omejeno druženje je poseglo tudi v delovanje društva in pevskega zbora. Prenehanje pevskih vaj, prireditev in nastopov ter skrb za zdravje je posledično vplivalo na število članov v zboru, tako da je ostala samo ženska zasedba. Sedaj poje 16 pevk, repertoar pa je zborovodkinja Nina Skebe prilagodila ženskemu pevskemu zboru.

Pa vendar, “mi ne damo se ” je zapisano v verzih upokojenske pesmi Jožeta Skrinarja, ki so jo zapeli pevke in pevci na enem od svojih koncertov, in to velja za naš zbor tudi v prihodnje.

Se nadaljuje…………………………. , spremljajte nas na sprehodu skozi čas.