IZ KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO članek
“Dolenjci “, slovenskega pisatelja in zgodovinarja Janeza Trdine, objavljenega v 14 številki časopisa Slovan, dne 3. aprila 1884 leta.
Stran 109
Zdaj pa poglejmo , kaka imena je dal Dolenjec svojim sosedom in drugim ljudstvom in narodom, s katerimi občuje. “Suha krajina” in “Krajinčani” pravi vsem ljudem, ki spadajo pod hinjski, straški in ambruški zvon. Ribničani mu niso le ribniški tržani in župljani, ampak vsi prebivalci ribniške doline, torej zopet tri župe: Ribnica, Sodražica in Dolenja vas, kar je zagotovo pametno, kajti se govori v vseh treh isto narečje. Kočevarjev Dolenjci nimajo za Nemce, nego za posebno svojat in pasmino, ki govori jezik, katerega “niti vrag ne razume”. Njihovo deželico imenujejo “Kočevsko”, bolj poredkoma tudi “Kočevje”. To ime je dobila bržkone od “koč” (hiš brez svoje kmetije). Ljudje bi se morali zvati prav za prav “Kočarji” ali “Kočevci” ali tujka: “Kočevarji” se je v našem narodu tako globoko ukoreninila, a se ne bo dala več izruvati. Mestu Gottschee pa ne poreče nikoli nobeden Dolenjec “Kočevje”, nego vedno le “Kočevsko mesto”. Morda bi bilo dobro, da bi se poprijele teh dolenjskih nazivov tudi slovenske bukve in novine. Istega pomena, kakor Kočevje, so sosednje “Bajte”. “Bajtarji” ali Slovenci, ki žive v dveh majhnih, jako bornih župah na Hrvaškem (blizu Prezida in Cebra). Oni so si začeli najprvi iskat dela na severnem Hrvaškem, posebno v slavonskih gozdih. Njihovo ime je prešlo tudi na kranjske drvarje. “Bajtar” rekli so ljudje nekaj časa vsakemu, ki je delal v hrvaških šumah. Že pred več leti pa je to ime popolnoma zamrlo: “Bajtarje” so izpodrinili “Hrovatarji”. Razloček je samo ta, da je Dolenjcem vsak rojak Hrovatar, ki živi v trojedni kraljevini, naj bo v hosti ali kje drugje. Dokler se je kaj prida zaslužilo, vreli so Dolenjci v Hrovatarje, kakor čebele na med. Zadnja leta je to potovanje nekoliko ponehalo, ker se delo ne plačuje več tako dobro, kakor prej in ga ni vselej niti moč dobiti.
