V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije, praznujemo ga od leta 1992.  Praznik in dela prost dan je namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku. Izdal jo je Primož Trubar, s tem pa je obveljal za začetnika slovenščine – današnji praznični dan pa nam je s svojim prispevkom polepšala še Nevenka Križ.

Hvala,                                                      društvo

Vas zanima, zakaj sem prebrala knjigo KNJIŽNIČAR NA BEGU?

Časopis Delo je moje obvezno branje ob jutranji kavici in v tokratni številki me je pritegnila kolumna z naslovom »Ključi v hladilniku«.

Umetnost spomina je umetnost pozornosti. Kaj to pravzaprav pomeni? Kolikokrat smo se že zalotili, da nismo točno vedeli, kje na parkirišču smo pustili avtomobil? Je čas za alarm? Brez skrbi. Če ne najdemo avtomobila, to samo pomeni, da nismo bili dovolj zbrani. Če pa v hladilniku zagledate ključe, očala ali denarnico, o to pa je že znak za obisk pri zdravniku.

Najpomembnejši odganjalec alzheimerjeve bolezni in hkrati spodbujevalec ohranjanja spomina je druženje z ljudmi in branje. Ja, prav ste prebrali. Če beremo dobro knjigo smo tudi v dobri družbi in nismo osamljeni. Jaz sem tokrat prebrala družbeni roman KNJIŽNIČAR NA BEGU, slovenske avtorice Majde Rupnik.

…

V romanu spoznamo filozofa Janeta, ki je zaposlen kot knjižničar. Jane je pripadnik »milenijcev«, generacije nerealnih pričakovanj. Rad bi spremenil svet na bolje. Pri tridesetih letih je izgubljen, razočaran nad sabo in celim svetom. Samo ob knjigah mu še zaigra duša. Do poslanstva knjižnic in kakovostne literature ima zelo visoka merila.  Do ljudi, ki ne podpirajo njegovih stališč, je piker in nesramen.

S punco Nino živi v stanovanju pokojnih staršev  sredi Ljubljane. V prostem času napiše prvi roman z naslovom  »Knjižnica«. Na svojo veliko žalost ne najde založnika; še nekdanji dobri sošolec, ki je založnik, se ne zmeni za njegovo knjigo.

Globoko razočaran se usede na obrežje svoje priljubljene reke in začne metati liste romana v vodo. Takrat spozna Sanjo, ki je prav tako filozofinja. Brez službe, skregana s fantom, je odločena, da gre živet sama v primorsko hribovsko vas, kjer je podedovala kmetijo po svoji noni.

Srečanje s Sanjo se izkaže za pozitivno prelomnico v Janetovem življenju. Kmalu zatem zapusti Nino, ki jo bolj mika svet bogatih in uspešnih kot svet literature. Skrega se tudi v knjižnici in pusti udobno službo, udobno življenje v mestu in se v iskanju samega sebe, zateče v primorske hribe k Sanji.

Dva »begunca« iz mesta, oba filozofa, sorodni duši na koščku hribovske zemlje upata, da jima bo tam uspelo ustvariti smisel življenja. Med seboj spletata niti, prepredeta jih s sovaščani, z ljudmi iz preteklosti in prihodnosti, s Sanjinimi starši, predvsem pa z naravo.

Medtem ko na spletu objavljena »Knjižnica« išče pot do francoskega založnika, Jane zopet postane knjižničar. Nekdanji hlev spremeni v knjižnico po svojem okusu, kjer prireja literarne večere za svoje bližnje in daljne sosede. Na poti je tudi njun prvi otrok, ki utrdi zvezo in prinese smisel življenja.

Zgodba je prepletena z ljubeznijo do knjig, predvsem pa  z empatijo, brez katere človeštvo nima prihodnosti.

No, sedaj veste, zakaj sem prebrala to nadvse zanimivo knjigo in jo toplo priporočam tudi vam.

Nevenka Križ