Vsi prispevki, ki jih je objavil/a duk

Prebrale smo ….. januar 2022

Neva Oberstar

Družinske počitnice (    Elizabeth Noble )

Življenjska zgodba , ki izvabi smeh in solze.

Charlie za svoj 80 rojstni dan povabi svoje tri otroke z družinami v razkošno vilo na angleškem podeželju. Tam bi skupaj preživeli deset dni in tudi praznovali njegov rojstni dan. Po smrti matere so se precej odtujili, srečevali so se samo še na porokah in pogrebih. Tako se srečajo vsak s svojimi težavami. Druženje jih poveže in njihovi odnosi se čistijo, na
koncu so vsi srečni. V tistih desetih dneh se je Charlie počutil bolj oče kot v vseh zadnjih desetih letih.
Junak knjige je star 80 let, ima srčno popuščanje in ve , da so takšna srečanja bogastvo, ki ga ne moremo nadoknaditi. Tako je neko jutro na počitnicah rekel sam sebi:
Nisi tako zanič kozel stari, je pomislil, ko se je zavihtel iz postelje in oblekel. Veliko jih je v teh letih v slabši formi. Še več pa je takih, ki tako daleč ne pridejo. Malce slep, malce gluh in precej manj močan kot včasih. Na glavi manj las, več dlak pa v ušesih in nosu. Koža je zgubana. Mišice trde. Sklepi boleči……Leta so naredila svoje.

In še Nevenkino razmišljanje…….                                                       

Ob branju takih knjig in zgodb se še bolj utrdiš v mislih, kako zelo je pomembno druženje, saj vse to doživljamo v teh pandemičnih časih, ko se ne moremo srečevati in so naša druženja omejena. Žal je vedno tako, da to spoznamo šele takrat, ko nam je to odvzeto.
Do ponovnega snidenja pa lepo vabljeni, da v naši knjižnici poiščete kakšno knjigo in tudi na tak način popestrite te čase, ki nam jih narekujejo trenutne razmere. Kmalu bo prišel čas, ko ne bomo potovali samo v domišljiji ampak zares, do takrat pa vse dobro in ostanite zdravi.

Razpis – Srečanje literatov PZDU Dolenjske in Bele krajine 2022

Spoštovani  literati

Čeprav od zadnjega srečanja  literatov, ki je bilo konec oktobra  minulega leta, ni preteklo veliko časa, se je v letu 2022  ponudila priložnost, da srečanje literatov izvedemo že v prvi polovici tega leta. Srečanje  literatov za leto 2022 bo 

       v petek, 25. februarja, ob 17. uri,  v kulturnem domu Črnomelj,

v okviru  prireditev v počastitev občinskega praznika Občine Črnomelj.

Natečaj

  1. Pogoji za sodelovanje

Pravico do sodelovanja imajo člani društev upokojencev z avtorskimi deli. Prijavljena dela se lahko  vsebinsko navezujejo na temo osebnih doživljanj, počutij, izkušenj, resničnih dogodkov in preživljanje časa v tem ali bodočem obdobju.

Kategorija

Literarno ustvarjanje: proza, poezija, misli, kratke zgodbe, šale.

Pravila in omejitve: ni  žanrske omejitve. Dolžina besedila naj bo največ do 1500 besed. Besedila so lahko natipkana ali ročno čitljivo pisana.

Prijavnine ni. Na natečaju sodelujejo društva upokojencev naše regije.

Avtorji naj svoja dela pošljejo do torka, 22.2.2022,  do 14. ure po elektronski pošti: pzdu-dolenjske@t-2.net ali z navadno pošto na naslov:  PZDU Dolenjske in Bele krajine, Čitalniška 1, 8000 Novo mesto.

 

Komisija za kulturo PZDU Dolenjske  in BK:               Predsednik PZDU Dolenjske in BK:

Predsednik Karol Zagorc, l. r.                                                           Dušan Kraševec, l. r.

 

Letovanje 2022 – Supetar na Braču

 V sodelovanju s turistično agencijo RELAX bomo letos letovali:

  • v času od 10.9.2022 – 17.9.2022
  • destinacija  BRAČ WATERMAN SUPETRUS RESORT 4*

Lokacija: Supetar na otoku Brač, 500 m iz centra mesta, 700 m do trajektne luke
Plaža: 50 m, prodnata, možnost najema senčnikov in ležalnikov ob doplačilu

Bazen: dva zunanja bazena s sladko vodo ( 190 m² in 420 m² ) – ležalniki in senčniki brezplačno do zasedbe mest.

Storitev: ALL INCLUSIVE, ki vključuje:

  • samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja s solatnim bifejem
  • popoldan kava, čaj in pecivo
  • pijača pri obrokih in v all inclusive barih v naselju mrd 10.00 in 23.00 uro ( točene domače alkoholne in brezalkoholne pijače)

Internet: Wi-Fi brezplačno

Klimatizirano: da

Ostalo: hotelsko naselje sestavlja več zgradb, centralna recepcija, bar ob bazenu, možnost   športnih aktivnosti.

Cena vključuje :  7 X all inclusive , predstavnika na destinaciji, TT, avtobusni prevoz,  zvečer živa glasba ( 5-6 x tedensko), večerni nastop Dalmatinske klape

                                                                    NASTANITEV

  • DVOPOSTELJNA SOBA (1/2)  – cena na osebo                                                  440,00 €  TWC, BALKON, PARK, KLIMA
  • DVOPOSTELJNA SOBA ( 1/2+1 )oseba na tretjem dodatnem ležišču                            ( (ni enakovredno osnovnemu )                                                                                    340,00 €          TWC, BALKON, PARK, KLIMA                                                                                                        
  • ENOPOSTELJNA SOBA (1/1)      ( omejeno število )                                          520,00 €

 

Prijave sprejemamo v pisarni društva v času uradnih ur. Ob prijavi je potrebno plačati 30 € akontacije, možno je plačilo  na tri obroke, celotni znesek pa mora biti poravnan do 29.08.2022.

Lepo vabljeni, da prijetne septembrske počitnice preživimo skupaj !

Vedno v taboru naroda

IZ KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO ZOPET ENO OSEBNOST

                            LUKA  SVETEC  ( 1826 – 1921 )

Luka Svetec  je bil eden velikih mož slovenske politike. Sodelavec in tesen prijatelj “očeta naroda ” Janeza Bleiweisa pa ni bil le prvi, ki je na jezo nemškega tiska v kranjskem deželnem zboru spregovoril zgolj v slovenščini, temveč je zaznamoval tudi razvoj našega jezika. Kot zagovornik načela, da mora knjižni jezik izhajati iz narodnega, je zavračal ilirščino ter s svojim literarnim in jezikoslovnim delom vplival na Miklošiča, Levstika, Cigaleta, Cegnarja in druge razumnike tedanje dobe, ki so podprli njegove reforme jezikovnih pravil. Danes se zdi samo po sebi umevno, če rečemo, da smo videli kočevskega medveda, prisluhnili zvoku piščali in se peljali z avtomobilom, brez Svetca pa bi morda še vedno uporabljali oblike kočevskiga, pišali in z avtomobilam, pa tudi dvoustnični u na koncu besed jedel, pisal in bral bi izgovarjali kot l.

Svetec se je rodil oktobra 1826 v Podgorju pri Kamniku, od koder je bila doma tudi slovita kuharica Felicita Kalinšek. Na svoj rojstni kraj je bil silno ponosen, saj si je pozneje nadel psevdonim Podgorski, ki ga je spremljal vse življenje. Ponosen pa je bil tudi  na svojo narodno pripadnost. V času, ko je marsikakšen uradnik zaradi kariere zatajeval slovenstvo, Svetcu kaj takega ni padlo na pamet. Ko je 35-letni pravnik leta 1861 služboval v Mokronogu, je začel uradovati v slovenščini, kar mu je čez leta sicer prineslo sloves avtorja bržkone prvih slovenskih sodnih zapisnikov, takrat pa samo bliskovito kazensko premestitev v Kočevje.

Vendar se rabi materinščine tudi v novem okolju ni odrekel, česar pa mu kočevski Nemci – čeravno so bili v slovenskem tisku zelo slabo zapisani- očitno niso prav nič zamerili. Ko je leta 1863 v kočevskem volilnem okraju kandidiral za deželni zbor, je dobil prepričljivo večino, ne le med ribniškimi in velikolaškimi volivci, temveč tudi med nemškimi domačini. Fran Levstik je zato v časniku Naprej pisce Triester Zeitunga, ki je podpihoval nasprotja med Slovenci in Nemci, ob priložnosti vehementno podučil, da v kranjski deželi nemška manjšina živi le na Kočevskem , prav tu pa je ” zadnja volitev pokazala, da ne črti niti Kočevar Slovenca, niti Slovenec Kočevarja.”

A Svetčeva poslanska pot se je kljub temu začela z zapleti. Nekateri nemški poslanci so namreč zahtevali, naj deželni zbor njegovega mandata ne prizna, saj menda ob izvolitvi še ni bil kočevski meščan. Zaman je Bleiweisov krog dokazoval nesmiselnost takšnih trditev in celo načelna poteza Kočevarjev, ki so Svetca razglasili za častnega meščana, vročekrvnežev ni umirila. Končno je po večmesečnih razpravah potrpljenje minilo tudi zmerne nemške politike. Slovencem naklonjeni cesarski namestnik baron Schloissnigg je lakonično ugotovil, da je Svetec v Kočevju med kandidaturo tako prebival, kot tudi služboval in visoki dom je z glasovanjem farsi naredil konec.

Kot poslanec se je Luka Svetec odločno zavzemal za enakopravnost Slovencev. Zastopal je program Zedinjene Slovenije ter zavračal stališče, da ima zgodovinsko načelo, po katerem je bilo razkosano nacionalno ozemlje, prednost pred narodnim. Ko mu je Bleiweis zavrnil objavo članka Kako bi se dal slovenski program, ako bi se na narodni podlagi osnoval, uresničiti, ga je objavil v Einspilerjevem Slovencu.

Toliko manj razumljivo je bilo zato za mnoge njegovo ravnanje leta 1867, ko je kot kranjski delegat v državnem zboru kljub federalističnemu prepričanju podprl dualistično ustavo, ki je monarhijo razdelila na avstrijski in madžarski del. Čeprav je odločitev pojasnil s  strahom pred razpustitvijo deželnega zbora, ki je v preteklosti na Kranjskem koristila le Nemcem, se je marsikomu, še posebej Levstiku, hudo zameril. Kasneje je s predlogom ustavnih dopolnil odločanje o nekaterih temeljnih zadevah skušal prenesti v deželno pristojnost, marca 1870 pa je s člani kranjske in drugih slovanskih delegacij iz protesta proti nemškemu liberalizmu vlade zapustil tudi državni zbor.

V kočevski kmečki kuriji so Svetca po letu 1863 izvolili še štirikrat, vsakič skupaj s Petrom Kozlerjem. Leta 1870 je sicer po volitvah prišlo do incidenta, saj so mu skrajneži pripravili koncert mačje muzike. Debelo uro so se mu posmehovali in razgrajali pred kočevsko gostilno Loy, kjer je obedoval, potem pa v stavbo vdrli, tako da ga je gospodinja morala skriti v eno od sob v prvem nadstropju. Vendar je Svetec že naslednje leto v Kočevju znova zmagal.

Kasneje v mestu, ki ga je zaradi službe sicer zapustil že pet let prej, ni več kandidiral. S krajšim presledkom je v politiki vztrajal do zadnjih let 19. stoletja, potem pa se posvetil delu v Ciril-Metodovi družbi, ki jo je ustanovil s skupino rodoljubov. V sporih med konservativnimi staroslovenskimi in radikalnimi mladoslovenskimi politiki je skušal ohraniti neodvisen položaj. “Sem in bodem ostal v taboru slovenskega naroda,” je trdil.

Dočakal je častitljivih 95 let. Januarja 1921 je umrl v Litiji, kjer je živel skoraj pol stoletja. Ob smrti človeka, ki ga je Bleiweis nekoč imenoval “kristalizirana slovenska pamet” in je dolgo veljal za njegovega naslednika, so v enem od številni nekrologov pravniški kolegi preroško napovedali, da “se ga bo zgodovina slovenskega naroda vedno spominjala s častjo in priznavanjem”.

Spomladansko letovanje v Opatiji

V sodelovanju s turistično agencijo Travel Tilago vas vabimo na  » DAN ŽENA »

5 – dnevno spomladansko letovanje v OPATIJI
                 v času od 09.03. – 13.03.2022

 Nastanitev: Hotel ISTRA 3*  v centru Opatije ob sprehajališču Lungo Mare.

  • Storitev:   4 X polpenzion z vključeno pijačo pri večerji
  •                        ogled Bakra, Opatije in Pazina z obiskom hiše tartufov Karlić
  •                        fakultativni izlet – Trsat, Kastav, Rijeka
  • Kopanje:  notranji bazen v hotelu ali
  •                       brezplačen vstop v Wellness hotel Belevue Opatija 4*, ki je od hotela ISTRA                       oddaljen le 5 minut hoje

                          C E N A:    dvoposteljna soba ( 1/2 ) – na osebo   230,00 €

  •  doplačila:  turistična taksa 1,35 € na osebo na dan                                                                                           soba 1/1  – 18,00 € na dan                                                                                               

PROGRAM                                                                                                                                                       

1.dan: Odhod iz Slovenije v zgodnjih jutranjih urah in  prihod v Bakar- eno najstarejših mest na Jadranu. Obiskali bomo okolico Bakra kjer gojijo znamenito trto, pokusili  peneče vino Bakarsko vodico in »baškotine«  ter se odpravili do Bakarskega kaštela, cerkve Sv. Andrije, ki je poleg zagrebške katedrale največja na Hrvaškem in prisluhnili zgodbam o bogati pomorski dediščini Bakra in njegovih svetovno znanih kapitanih. Prihod v Opatijo okoli 16.00 h, nastanitev v hotelu in večerja.

2.dan: Po zajtrku si bomo v spremstvu vodiča ogledali Opatijo in se sprehodili po znameniti opatijski promenadi Lungo Mare.  Prosto popoldne za kopanje in sprehode. Po večerji pa bo ( v kolikor bodo razmere to dovoljevale ) zabava s plesno glasbo do 24.00 h.

3.dan: Prost dan ali fakultativni izlet ( 30 € ) v Rijeko, na Trsat in v Kastav, kjer bo kosilo.

4.dan: Prost dan.

5.dan: Po zajtrku ( okoli 10.00 h ) se bomo odpravili proti Pazinu, mestu z bogato tradicijo v osrčju istrskega polotoka. V Paladini bomo obiskali družino Karlić. Spoznali bomo zgodovino, vrste in posebnosti tartufov ter šolanje psov. Pričakali nas bodo z aperitivi, nam postregli z jedmi z dodanimi tartufi ( sir, salamin, namaz, » frtalja «) ter teranom in malvazij  Odhod proti domu.

PRIJAVE    sprejemamo v tajništvu društva do 15.februarja 2022.

 ROK PLAČILA     je 1.marec 2022, akontacija pri prijavi 30€.

 Lepo vabljeni !!

 

Majhna pozornost in lepe želje tudi letos

Majhna pozornost in lepe želje se skrivajo v darilnih vrečkah, ki smo jih za naše najstarejše  članice in člane  pripravili v našem društvu. Prostovoljke in prostovoljci, ki delujejo v okviru socialno humanitarnega programa in jih uspešno vodi koordinatorka Jelka Poje, bodo v teh dneh po domovih raznosili kar 280 paketkov in tako tako pokazali, da smo tudi v času osame in izoliranosti ostali ljudje s srcem in da nam je mar za vsakega člana naše družine.

Natečaj za fotografije ZIMSKE RADOSTI

Komisija za tehnično kulturo ZDUS razpisuje fotografski natečaj s katerim odpira prostor ustvarjalnosti za vse upokojence – ljubitelje fotografije.

Pogoji sodelovanja: Pravico do  sodelovanja imajo vsi upokojenci, člani društev upokojencev, ki so vključena v ZDUS.

Prijava na natečaj, označevanja fotografij, pošiljanje: Prijavnine ni.  Na natečaju sodelujejo vsi udeleženci, ki bodo avtorske digitalne fotografije s sklicem na temo Zimske radosti poslali do vključno 31. januarja 2022 po elektronski pošti na naslov: dijana.lukic@zdus-zveza.si

Vsak avtor lahko sodeluje največ s tremi fotografijami ( barvnimi ali črno belimi ). Fotografije morajo biti v JPEG formatu v velikosti do max 2 MB. Razmerje stranic naj bo        4 : 3 ali 3 : 2. Fotografije morajo biti naravne brez popravkov z računalniškimi programi za fotografijo.

Vsaka fotografija  naj bo obvezno označena z imenom in priimkom avtorja, zaporedno številko in naslovom fotografije. ( Primer oddaje treh fotografij: Janez Novak 1 Kurent, Janez Novak 2 Maske, Janez Novak 3 Norčije ). Lice fotografije mora biti brez podatkov.

Skupaj s fotografijami  pošljite še naslednje podatke: ime in priimek avtorja, v katero DU ste včlanjeni, telefon in elektronski naslov. Prejete  fotografije  organizator  hrani  v e-arhivu ZDUS kot del natečajne dokumentacije.

Teme fotografij: Tudi zima nudi fotografom veliko priložnosti, da ustvarijo dobre fotografije. Na temo Zimske radosti pričakujemo fotografije, ki bodo prikazale vesele trenutke s področja zimskih športov ( smučanje, sankanje, drsanje izd.) Prikazujejo naj sproščene trenutke ob kepanju, ob pohodih po snežni pokrajini in podobno. Fotografije naj bodo posnete v akciji – naj prikažejo vso dinamiko zimskih radosti. 

Avtorske pravice: S prijavo udeleženec zagotavlja, da so izdelki avtorski in dovoljuje      njihovo objavo za namene promocijske dejavnosti rokodelstva Komisije za tehnično                kulturo ZDUS, kar vključuje tudi objavo v medijih ZDUS, (reviji ZDUS Plus, Novičkah ZDUS, spletni strani ZDUS, na Facebook ZDUS z ustrezno navedbo avtorja.

Sodelovanje na natečaju in objave niso honorirane. Na natečaju ne morejo sodelovati člani ocenjevalne komisije.

Izbor fotografij za razstavo, objavo in obveščanje avtorjev: Prejete  fotografije  bo do 15. februarja 2022  pregledala ocenjevalna komisija v sestavi: Viljem Šetar – predsednik, Nevenka Vidmar  in Marica Rošker – članici.  Komisija bo odločila katere in koliko fotografij bo razstavljenih in avtorji bodo o tem obveščeni do  28. februarja 2022. Komisija bo pri izboru upoštevala naslednje kriterije: upoštevanje pogojev za sodelovanje, vsebinska ustreznost in skladnost z razpisano temo, estetska vrednost in tehnična dovršenost, inovativnost pristopa.

V primeru izbora večjega števila fotografij bo organizator prilagodil trajanje razstave tako, da bodo razstavljene vse fotografije.

Odločitve ocenjevalne komisije so dokončne.

Razstava fotografij natečaja bo v prostorih ZDUS Kebetova ul.9, Ljubljana  od 1.3.2022 do 31.5.2022. Vse izbrane fotografije bodo objavljene tudi na spletni strani ZDUS:

Podrobne informacije o natečaju vam lahko posredujeta                                                                      Dijana Lukić, ZDUS tel: 01 515 52 41, 051 656 532. E mail: dijana.lukic@zdus-zveza.si                 Viljem Šetar tel: 041 716 011, E mail: viljem.setar@triera.net

 Teme naslednjih fotografskih natečajev v letu 2022

  • Pomladno prebujanje – objava 15.03.2022
  • Naše ulice zvečer – objava 15.06.2022
  • Vode – bogastvo Slovenije – objava 15.09.2022

Vljudno vabljeni k sodelovanju in vam želimo prijetne fotografske trenutke  v iskanju motivov.

 

PRIPIS  DU Kočevje:

Razpis je objavljen v skrajšani obliki, v  kolikor rabite dodatne informacije  jih  dobite v tajništvu društva, lahko pa vam ga v celoti pošljemo na vaš e-mail.   

Upamo, da bo natečaj k sodelovanju privabil tudi kakšno našo članico ali člana, zato ne pozabite vzeti na sprehod tel. oz. fotoaparata,  morda pa se najde kakšen zanimiv motiv. 

Želimo vam  veliko ustvarjalnega navdiha in uspeha.

 

 

Natečaj za rokodelski izdelek PIRHI

Komisija za tehnično kulturo ZDUS razpisuje natečaj za rokodelski izdelek  s katerim želi vzpodbuditi domiselnost in ustvarjalnost krašenja in izdelave pirhov iz različnih materialov.

Pogoji sodelovanja: Možnost sodelovanja imajo vsi člani društev upokojencev, ki so vključena v ZDUS.

Prijava na natečaj, označevanja izdelkov, pošiljanje: Prijavnine ni. Vsak udeleženec lahko sodeluje z največ tremi posameznimi kosi pirhov, glede na temo natečaja. 

Priporočeno je, da pošljete tudi primerno podlago za razstavo svojih pirhov.

Izbor izdelkov: PIRHI, ročno izdelani, iz različnih naravnih in umetnih materialov; po želji pa lahko dodate različne podstavke, ki ste jih sami izdelali. Uporabljeni materiali: različne vrvice, volna, žice, perlice, barve, vosek, les, stiropor, ostalo.

Avtor pošlje svoje izdelke na naslov: ZDUS, Kebetova 9, 1000 Ljubljana                                      do  vključno do 31.01.2022

Vsak izdelek mora biti opremljen z napisnim listkom velikosti 10 x 5 cm. Na njem morajo biti podatki avtorja: IME, PRIIMEK, NAZIV DU, na hrbtni strani pa KONTAKTNI PODATKI AVTORJA –  E-NASLOV in TELEFON. Izdelke z nepopolnimi podatki bo komisija izločila iz nabora razstavnih izdelkov. Izdelki morajo biti ustrezno pakirani za pošiljanje, da se ne poškodujejo. Izdelki bodo vrnjeni avtorjem po zaključku razstave.

Izdelki naj vključujejo etnografske in kulturne značilnosti vašega okolja.

Sodelovanje na natečaju in objave niso honorirane. Poslane izdelke udeleženci izdelajo na lastne stroške

Avtorske pravice: S prijavo udeleženec zagotavlja, da so izdelki avtorski in dovoljuje      njihovo objavo za namene promocijske dejavnosti rokodelstva Komisije za tehnično                kulturo ZDUS.

Izbor izdelkov za razstavo in obveščanje avtorjev: Prejete izdelke bo pregledala ocenjevalna komisija do 15. februarja 2022 v sestavi: Zdenka Bevc Škof – predsednica, Branka Bizjan in Marija Turk po naslednjih kriterijih: zadostitev pogojev za sodelovanje, skladnost z razpisano temo, estetska, tehnična in uporabna vrednost, domiselnost izdelkov in etnografska značilnost okolja avtorja.

Avtorji bodo o izboru izdelkov za razstavo obveščeni do 28.februarja 2022. Neizbrani izdelki bodo vrnjeni avtorjem.

Razstava izbranih izdelkov bo v vitrini v prostorih ZDUS, Kobetova ul. 9, Ljubljana in bo trajala od 1. marca 2022 do 31. maja 2022. 

Podrobne informacije o natečajih dobite pri:                                                                                      Zdenka Bevc Škof: 031 604 564,  e-pošta: upokojenci.gorica@gmail.com                                        Kaja Klun ZDUS, tel. 01 519 50 86, e-pošta: kaja.klun@zdus-zveza.si

 Teme naslednjih četrtletnih rokodelskih natečajev v letu 2022

  • Voščimo – voščilnice za razne priložnosti – objava 15.03.2022
  • Poletna sanjarjenja – poslikava kamenčkov in školjk, skulpture iz kamenčkov in školjk – objava 15.06.2022
  • Novoletni okraski – okraski iz materiala za reciklažo – objava 15.09.2022.

Želimo, da preživite prihajajoče hladne dni v objemu toplih domov s skodelico dišečega čaja in v družbi svojih najdražjih.

PRIPIS  DU Kočevje:

Razpis je objavljen v skrajšani obliki, v  kolikor rabite dodatne informacije  jih  dobite v tajništvu društva, lahko pa vam ga v celoti pošljemo na vaš e-mail.   

Upamo, da bo natečaj k sodelovanju privabil tudi kakšno našo rokodelko.

Želimo vam  veliko ustvarjalnega navdiha in uspeha.

Prebrale smo ….. december

Članica bralnega krožka Nevenka Križ  nas vsak mesec razveseli s svojimi zapisi o prebranih knjigah. Po odzivih pod objavljenimi prispevki se njene, res lepo napisane obnove,  “dotaknejo” tudi bralce naših spletnih strani.                                                                     

Zato Nevenka, hvala za vse kar je bilo in kar še bo napisano. 

Predsednica, Barbka Bižal Kolar

——————————————————————————————————————–

Hvala za spodbudne besede. Res rada berem, tudi pisanje mi ni tuje a tudi slikam rada, poslušam glasbo, hodim in telovadim, kuham in … . Za vse Imam čas, le malo bolj počasi
se odvija. Dolgčas mi ni nikoli. Sedaj sem prebrala že tretjo Lepo Vido, ki je doma iz Prekmurja in prinaša zelo lepo a tudi žalostno ljubezensko zgodbo. Avtor je Miško Kranjec. Vabim Vas, da preberete original Lepa Vida Pekmurska a tudi na mojo obnovo ne pozabite!

Vse dobro Vam želim in ostanite zdravi! Nevenka

————————————————————————————————————————

Tema o Lepi Vidi spremlja slovensko književnost skozi vse faze njenega razvoja  in  sega daleč v  zgodovino. Junake je takrat ustvarilo ljudstvo in jim pripisovalo čarobno lepoto, nadnaravno moč, pretirano poštenost, pravičnost … . Lepa Vida je v svojem času postala celo mit. Pesniki in pisatelji so o Vidi razvili zgodbe, v katerih lepa deklica vzame starca, lik zapeljivca  oziroma storilca ne kaznuje pravo pač pa prevarani mož,  zlorabljena ženska, ali  se uniči sam, ker ga zasleduje duh umrle. Tudi Miško Kranjec je v noveli napisal svojo ljubezensko zgodbo:

LEPA VIDA PREKMURSKA

Nekoč je živel kraljevič, ki ga je mati zbudila, da bo šel k maši. Ker fant ni hotel iti,  ga je zaklela: »Da bi postal kača, ker ne ubogaš.« Ko je kasneje odprla vrata sobe, se je po njej res zvijala kača. Kraljica se je prestrašila in rekla, da tistemu, ki bo odrešil sina, da toliko denarja, kolikor bo prosil. Kraljevič-kača pa je odgovoril, da s kraljem nimata toliko denarja in da ga lahko reši le Lepa Vida, ki bo plela proso na bogataševi njivi.

To zgodbo je Vida kot otrok pogosto poslušala, ker jo je njena mati pela vsem Vidinim sestram, njej pa še posebno, saj je bila Vida in bila je zelo lepa.

In zgodilo se je, da je Vida že tretji dan plela proso na Vlajevi parceli. Vlaj je bil bogat kmet, vdovec in brez otrok. Zagledal jo je že od daleč in se ji od zadaj približal. Imela je visoko spodrecano krilo, da ji je k zemlji globoko sklonjeni videl lepa zagorela meča, videl jamice pod koleni in videl celo opojno belo polt beder. Ko se je nagledal te lepote, se je postavil prednjo. Zdelo se mu je, kot da se mu hoče razkazati. Oblečeno je imela samo srakico iz domačega lanenega platna s kratkimi rokavci, na prsih globoko izrezano. Ob tako sklonjeni je lahko videl prelepe nabrekle prsi z rožno nadahnjenimi jagodami. Vida je bila z mislimi pri kraljeviču-kači. Da nekdo stoji pred njo je ugotovila šele, ko se je premaknila senca na tleh. Bil je gospodar. Zdrznila se je in zravnala počasi, da si je Vlaj še nekaj časa lahko ogledoval njeno prelepo telo. Bila je mlada, zagorela, z redkimi pegami, ki so dopolnjevale njeno gosto rdečo grivo, ki je silila iz zelene rute,  velike zelene mongolske oči,  najbolj všeč pa so mu bili ciceki. Bil je kot očaran in ji je dal vedeti, da mu je všeč in da bi bil zelo srečen, če bi ga vzela.

Ker so bili pri Vidinih revni in Vida je bila osma od desetih deklet, je bila previdna pri odgovoru. Zmenila sta se, da bo Vlaj počakal do jeseni, ko jo bo prišel snubit, če se ne bo prej poročila. In imela je komaj sedemnajst let.

Mlajših snubcev, ki bi imeli vsaj streho nad glavo, tistega leta ni bilo. Tudi v pravljico o Lepi Vidi, ki jo je poznala iz otroštva, ni več verjela. Doma bi lahko počakala še kakšno leto, potem pa bi morala iti po svetu kot vse njene starejše sestre in mnogi revni Prekmurci.

Oča Vlaj, ki je bil vsaj 35 let starejši se je ves zaljubljen poročil z Vido in jo odpeljal na svojo domačijo v drugo vas. Ona ga je sprejela in se mu je, ko je mislila, da je  čas zato,  vdano predala. Vedela je, da oča Vlaj želi potomce čimprej in da se je zato tudi poročil z njo. Pogosto jo je spraševal, če že kaj čuti. Postajalo ji je mučno zaradi  njegovega pričakovanja. Zato se mu je dajala pogosto z voljo in z željo za otrokom. Otroka pa ni in ni bilo.

Pa je naneslo, da se je iz vojske vrnil sosedov Vanč. Vido je opazil takoj, ko je odložil vojaški kovček. »Kristuš, si lepa! Čigava pa si?« Vida se je od dela zravnala in videla pred seboj postavnega fanta iz katerega je kar kipelo življenje. Zardela je do ušes in odgovorila na vprašanje. Spomnila se je tudi, da so bile govorice, da ima ta fant rad dekleta in žene in da si jih jemlje po mili volji, tudi nasilno. Zdaj pa se je vrnil strašno lačen domačih žensk. Lepi Vidi je začel takoj  pihati na dušo. Ona pa ni mogla pozabiti mladega soseda.

Sosedov Vanč je vedno pogumneje ukal pred njihovo hišo in Vido je vedno kar pretreslo. Svojega starega moža je lepo prosila, naj ji vendar naredi otroka. Dobrodušni oča Vlaj ni mogel vedeti, pa tudi slutil ni, kako se v Vidinem srcu nekaj para. Vanča se je ogibala, kjer koli je mogla. Ko pa je Vanč nepričakovano prišel k njim ravno, ko Vlaja ni bilo doma, je Vidi splahnela vsa njena sila. Kar ponesel jo je na posteljo, še braniti se ni mogla preveč, ko da je začarana.

O dogodku je molčala. Ni zmogla povedati. In ker prvič ni zmogla, ni zmogla tudi naslednji dan, ko je Vanč spet prišel. In tako naprej, vsak dan. Sploh se ni oziral nanjo, ona pa je bila preslabotna, da bi se mu uprla. Po slabih treh mesecih je Vida spoznala, da je noseča. In spoznal je tudi oča Vlaj, ki je kar zažarel in preplavila ga je neznanska blaženost. Vido je to presunilo do bolečin, saj je pričakovala vse drugo. Celo objel jo je z okorelimi rokami in stisnil k sebi. »Dolgo sem čakal,« je dejal ganjeno. Bal se je, da tega ne bo nikdar učakal. Vido je navdala čudna groza v strašnem spoznanju. »Saj jim ne morem povedati resnice, preveč bi bili žalostni.« Tudi misel, da bi se ubila, ki jo je tlačila prej, je opustila rekoč: »Ubijem se lahko tudi potem, ko bom že rodila. Vlaju bo ostal otrok; če seveda oča ne bo prej odkril vse grde resnice o prevari.«  Njeno življenje je postalo eno samo trpljenje. Še Vanč je postal grob do nje pa tudi k drugim ženskam je zahajal.

Kmetu Vlaju se je rodila deklica. Bil je zelo srečen in naklonjen Vidi. Njegovo življenje se je čisto spremenilo, zdelo se mu je vse lepše kot prej. Med delom si je prepeval in požvižgaval. Sedaj je še manj primerno, da mu povem, si je mislila Vida in je molčala. Vančeva mama pa je opozorila Vido, naj vsaj zdaj nehata z Vančem, ker bo drugače hudo.

A komaj je minilo dobre tri mesece po porodu, že je Vanč našel priložnost, ko je bila Vida sama doma. Spet jo je občudoval in strmel vanjo, ker je postala še lepša. In zgodba se je ponovila. Čez eno leto je na svet privekal še fantek. Matjažek  so mu dali ime po očetu Vlaju.

Obiskala jo je mati in jo okarala, ker je za sramoto vedela že vsa dolina, le oča Vlaj ne. On je bil še bolj srečen, ker se mu je rodil sin. Vidi ni nikoli nič očital.

Neko dopoldne je Vančeva mama Vido obvestila, da je oče Vlaj danes zvedel, da sta otroka Vančeva in da ga Vida vara. Vida se je opravičevala, da ji Vanč dela silo, da jo tepe in grize ter brca in da se ga boji. Soseda se je zgrozila, ker ni mislila, da je tako hudo.  Svoje je povedala tudi Vanču in šla domov. Vanč pa se je požvižgal na vse in si hotel vzeti Vido na silo. Vida pa je prijela gnojne vile in mu zagrozila. Ko se ji je dovolj približal je v njenih očeh nekaj videl in zdelo se mu je,  da je ponorela. »Prekleta buša – kaj si nora?« In vile so že zletele proti njemu. Zadnji trenutek je zbežal domov.

Vida pa je pripravila voziček, nanj posadila oba otroka in ju odpeljala k svoji materi. Nihče je ni potem več videl.

Oča Vlaj je prišel po svoja otroka, s seboj pa je odpeljal še Vidino mlajšo sestro Matildo. Ta ni bila tako lepa, bila pa je dobra gospodinja in je lepo skrbela za nečaka, ki sta jo klicala mama. Tudi sama je rodila še enega Vančevega otroka.  A jo je spričo Vidine zgodbe le srečala pamet. Ko se je po porodu spet prikazal Vanč ga je spustila v kuhinjo, ker se je hotel le pogovarjati. Ko pa jo je pričel objemati, je od nekod prijela debelo krepelo in ga krepko mahnila. Po njem in njegovem mednožju je udrihala, dokler ni obležal na tleh.

Zatem je poklicala Vančevo sestro in njenega moža, da so Vanča spravili domov. Oča Vlaj je bil vesel, ko je slišal, kaj je storila Matilda. Vedel je, da bodo otroci imeli dobro mamo in on odlično gospodinjo še naprej. Tudi njej je, kot prej Vidi in otrokom, zapisal nekaj od svojega premoženja. Tri leta za tem je umrl.

Nevenka Križ

Pripis: Čeprav sem v zapisu zaobjela zgodbo priporočam branje originala.

Lumpacij Vagabundus in kočevska država

Z KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO ZOPET ENO OSEBNOST

                            JOHANN  NEPOMUK NESTROY  ( 1801 – 1862 )

Kar nekaj desetletij je minilo, odkar je pokojni Frane Milčinski Ježek v radijski igri Lumpacij Vagabundus ali zanikrna trojica prepeval: “Jaz ’mam tako srčno napako, da imam vse punčke rad!” Viža je že davno postala zimzelena, tudi spevoigro, ki jo Radio Slovenija še danes občasno uvrsti na program, pozna na tisoče Slovencev, nekaj manj pa jih morda ve, da ne gre za izvirno domače delo, temveč je čevljarja Dreto, mizarja Lima in krojača Nitko, ki so jih tako imenitno upodobili Stane Sever, Jože Tiran in Ježek, na odrske deske postavil  avstrijski komediograf Johann Nepomuk Nestroy. In če je Karl Morre z Bedenkovim prevodom v zakladnico naših rekel prispeval revčka Andrejčka, potem je Nestroy boter vseh tistih, ki so ob otroških vragolijah že kdaj slišali, da so čisto navadni  lumpi, lumpaciji ali lumpki.

A kdo je bil pravzaprav Nestroy in kako je povezan s Kočevsko? Decembra 1801 rojeni Dunajčan je z ostrim jezikom in satirično žilico desetletja navduševal občinstvo, pri avstrijski cenzuri, ki bi ga najraje spravila za zapahe, pa je bil seveda priljubljen precej manj. Pravzaprav bi sprva moral kreniti po očetovih pravniških stopinjah, a mu je zavdal teater in tako je kot Serastro debitiral v Mozartovi operi Čarobna piščal. Pevskim vlogam so se kmalu pridružile še dramske stvaritve, med angažmajem v štajerskem Gradcu pa se je razvil v izvrstnega komika, ki je ljudem iz oči izvabljal solze smeha.

Kot književnik je prvi uspeh dosegel prav z Lumpacijem, dramatizacijo malo znane pripovedke Karla Weisfloga o zlobnem duhu Lumpaciju Vagabundusu, ki mladino vilinskega kraljestva zapeljuje k lahkomiselnemu življenju. Na kraljev ukaz vila Fortuna mladim povrne po nemarnem zapravljeno bogastvo, a se ji Lumpacij posmehne, da jih obilje že ne bo pripeljalo na pravo pot. To lahko stori le ljubezen, ga dopolni Hilarij, sin starega čarovnika Mistifaksa. In tako se Fortuna in Amoroza, vila ljubezni, sporečeta o moči zlata in srca. Končno se dami sporazumeta, da bosta izbrali tri vandrovce, ki jih bo Fortuna obdarila z denarjem. Če v letu dni dva od njih daru ne bosta znala razumno uporabiti, bo priznala poraz in hčerki Brilantini dovolila, da se poroči s Hilarijem, sicer pa bo par ostal za vselej ločen.

Potepuhi Dreta, Nitka in Lim se zato srečajo na nekem križišču. V mesto gredo iskat dekleta in prenočišče. Ko ponoči spijo v gostilni, pa se vsem trem sanja o isti številki: 7359. Naslednji dan z zadnjimi denarci kupijo srečko in kajpada zadenejo glavni dobitek. Nitka s svojim deležem odpre modni salon, Dreta v zidanicah čaka na neizbežen konec sveta, Lim pa se poroči s staro ljubeznijo Pepco. Ob letu osorej se snidejo. Dreta še vedno pričakuje komet, ki bo uničil Zemljo, Nitka je salon že davno zapravil, le Lim vztraja pri delu, ki ga v ljubečem okolju osrečuje in izpolnjuje. Hilarij in Brilantina se tako lahko poročita, Amoroza pa sklene, da bo Nitko in Dreto  s silo ljubezni spravila k pameti. Ali ji to uspe, tukaj seveda ne kaže izdati.

Poleg Lumpacija je Nestroy napisal še več kot 80 gledaliških in satiričnih besedil. Čeprav je z njimi zaslovel predvsem v nemških deželah, saj je njegova dela zaradi izrazite narečne obarvanosti in besednih iger težko prevajati, pa smo Slovenci že med letoma 1871 in 1931 ob Lumpaciju Vagabundusu dobili še prevode iger Pritličje in prvo nadstropje, Talisman ter Nezgode starega mladeniča. Prevajali so ga tudi drugje. Igro Zabavati se hoče je tako za ameriško občinstvo priredil znameniti Thornton Wilder, njegova priredba pa je pozneje postala osnova za muzikal Hello, Dolly. Nič čudnega torej, da so Avstrijci književnika, ki ga ob Franzu Grillpatzerju in Ferdinandu Raimundu štejejo za svojega najpomembnejšega dramatika 19. stoletja, upodabljali na kovancih in poštnih znamkah.

Nestroy, pravijo strokovnjaki, je tradicionalno dunajsko burko uspešno preoblikoval v komedijo nravi. Njegove igre so polne iskrivega posmeha, satiričnega besednega humorja in mimičnih dialogov.  Marsikatere aktualne teme se je sproti polotil tudi iz odra. Ko so se v času prebujanja narodov po letu 1848 v monarhiji začele pojavljati vse močnejše separatistične in emancipacijske težnje, je temu kot avstrijski unitarist močno nasprotoval. In tako je med neko predstavo Lumpacija razloge za Dretino pričakovanje svetovne kataklizme pojasnil s kasneje večkrat citirano pesmico, ki se v svobodnem prevodu glasi približno takole:

Celo Kočevarji so že se separatno zbrali,                                                                                                          da lastno bi – kočevsko – kraljevino zasnovali,                                                                                              in vsak se bo ob tem kar krepko zbal,                                                                                                            da ta naš svet ne bo več dolgo, dolgo, dolgo stal.

Poldrugo stoletje pozneje čevljar Dreta konca sveta še vedno ni dočakal. Se je pa med tem poslovil Nestroy, ki je kmalu po omenjenem nastopu, star dobrih 61 let, umrl v Gradcu, kjer je preživljal jesen življenja. Odšli so tudi kočevski staroselci. Neprijazne zgodovinske okoliščine so jih po drugi svetovni vojni razkropile širom sveta. Ironija usode je hotela, da so spomladi leta 1919 res skušali ustanoviti kočevsko državo, kot je preroško desetletja prej napovedal znameniti satirik, čeprav ne ravno kraljevine, temveč neodvisno republiko pod mednarodnim protektoratom. Kdo ve, kaj bi na to porekel večni cinik Johann Nepomuk Nestroy?