Članica bralnega krožka Nevenka Križ, naša zvesta bralka in ” dopisnica ” nas je zopet razveselila z zanimivim branjem.
Nevenka hvala!
————————————————————————————————————————-
Metod Pevec TEŽA NEBA
V romanu Teža neba je avtor Metod Pevec opisal predvsem ljubezen, odnose med spoloma, žensko dušo, odnose v sodobni družbi. Lahko se celo najdemo v njem …
Naj najprej predstavim avtorja. Metod Pevec se je v mladih letih pojavil kot igralec. V mladinskih uspešnicah /Ko zorijo jagode/ in potem v številnih partizanskih vlogah, med katerimi mi je ostal najbolj v spominu kot Berk iz Zupan-Pavlovičevega filma Nasvidenje v naslednji vojni.
Po študiju se je zaposlil v uredništvu kulturnih in literarnih oddaj na Radiu Slovenija. Takrat je začel pisati. Leta 1997 se je vrnil na tako imenovano »svobodo«, kjer se še vedno druži z literaturo in filmom. Posnel je več televizijskih portretov, med dokumentarnimi filmi pa izstopa predvsem Film pred oltarjem. Piše tudi radijske igre in scenarije za filme. Glede na njegovo mladost /66 let/ lahko pričakujemo, da bo svoj opus še bogato oplemenitil.
Napisal je že šest romanov in med njimi tudi Teža neba. In zakaj prebrati ta roman?
Osrednja junakinja romana je lepa, še mlada in uspešna Hana. S Samom sta lep par odkar sta končala arhitekturo. Tudi njihova zasebna hiša je lepa. Pravzaprav skupaj s čudovito in pametno hčerko Anjo tvorijo čisto sodobno in tudi poslovno uspešno družino. A kot se rado zgodi v srednjih letih in po nekaj letih rutine zakona, sta si Hana in Samo čedalje bolj odtujena. Samo preživlja vse več časa v službi, pravi, da če imaš svoj biro, moraš pač delati več, ženo in otroka pa prepušča vsakdanji samoumevnosti.
Hana se počuti vse bolj ujeto v past gospodinje in matere. Ampak vse obvlada. Nekaj dni v tednu ima še svojo službo v trgovini in ker jo obvlada, je tudi to postalo rutina.
Ko pa zasluti, da moža vznemirja mlajša pomočnica v biroju, se odloči, da ne bo več živela v hlinjenem zakonu. Vrne se k materi v svojo dekliško sobo in nenadoma ostane brez vsega.
Za Težo neba bi lahko rekli, da je povprečna, zelo pogosta zgodba sodobnih parov. A vsaka taka zgodba nosi s seboj samoizpraševanje o tem , za kaj in koga živimo, se razdajamo, kako se tekom let izgubimo in po kateri poti lahko zopet pridemo nazaj, predvsem k samim sebi, k svojemu bistvu, k vsemu, kar nas izpolnjuje v tem hitrem in ponorelem svetu, tudi osrečuje.
Mene je pisatelj prepričal, da je vse kar je napisal vredno branja in tudi premisleka. Zato priporočam!
Nevenka Križ