V okviru torkovih pohodov PZDU Dolenjske in Bele krajine, majski pohod organizira naše društvo.
Pohod bo torek 20.05.2025, zbirno mesto pa ob 8.uri na parkirišču Planinskega društva na koncu Podgorske ulice v Kočevju.
Pot bo ravninska, dolga 8 – 10 km ( okoli 3 ure ), zaključek pa bo pri stavbi našega društva na Reški cesti 5, kjer vas bomo prijazno sprejeli , še Zimzelenke vam bodo zaplesale.
Pridružite se nam v čim večjem številu.
Pa varen korak vam želimo.
IZ KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “ 75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI ” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO ZOPET ENO OSEBNOST
Zadnja leta se je tudi v ponudbi slovenskih potovalnih agencij pojavil Caprijev pas ali Caprivi, približno 450 km dolg in 30 do 100 km širok koridor, ki Namibijo vzdolž meja Angole, Bocvane in Zambije povezuje z reko Zambezi. Caprivi je dežela bušmanov, prostranih savan in mogočnih voda afriških veletokov. Bližina Viktorijinih slapov v Zambiji in delte Okavanga v Bocvani za pokrajino predstavlja dodaten potencial, ki pa je dolgo ostal neizkoriščen zaradi spopadov, ki so divjali skoraj do konca minulega stoletja. Šele leta 2001 je bila dograjena asfaltna magistrala, s katero je Caprivi postal dostopen skozi vse leto.
V tem koščku afriške divjine pa se ne skrivajo le sloni, levi, krokodili in druge eksotične živali, ampak bržkone tudi ščepec – Kočevske. Zasluga za to gre nemškemu kanclerju Georgu Leu von Capriviju, po katerem se Caprivi tudi imenuje. Leta 1890 se je namreč v zameno za omenjeno ozemlje in otok Helgoland v dogovoru z Britanci odrekel nemškim interesom na Zanzibarju. Ker pa naj bi Caprivijev rod po nekaterih navedbah izhajal iz Koprivnika ” v deželi Kočevje na Kranjskem “ , je na črni celini čutiti tudi oddaljen piš kočevskih gozdov.
Kot lahko beremo v Brockhausovem leksikonu iz leta 1894, je cesar Friderik III. 10. marca 1653 v plemiški stan povzdignil brata Andreja in Janeza Franca Koprivo iz koprivnika. Brata sta dobila plemiški naslov “von Raichsberg und Nesselthal”, pri čemer je Nesselthal nemško ime za Koprivnik, Raichberg pa bi utegnilo biti popačeno poimenovanje Brestanice oziroma Raichenburga , saj je izpričano, da je bil v krški vikariatni cerkvi leta 1640 pokopan neki Andrej Kopriva, morda oče obeh poplemenitenih bratov. Koprivovi naj bi tako imeli svoje posesti tudi v Krškem v Brestanici.
Janez Franc, ki si je pridobil lastnino na Hrvaškem in Madžarskem, je že štiri leta po poplemenitenju dosegel položaj madžarskega barona. Slabo desetletje kasneje je bil baronat razširjen še na Andreja, posestnika na Kranjskem in Štajerskem. Andrejev sin Karl Leopold je bil zadnji slovenski Kopriva, saj se je izselil v Šlezijo in padel v vojaški službi, njegov naslednik Julius pa je že uporabljal poitalijanjeni priimek Caprivi, ki se je ohranil do današnjih dni. Caprijevi so služili raznim gospodarjem, dokler se v začetku 19. stoletja nekateri od njih, med njimi Leov oče Julius, niso ustalili v pruski državni službi.
Tako je bodoči kancler februarja 1831 na svet privekal v Charlottenburgu pri Berlinu. Že zgodaj se je odločil za vojaško kariero in z osemnajstimi leti vstopil v vojsko. Leta 1861 je postal generalštabni stotnik, devet let kasneje se je med francosko-prusko vojno odlikoval v bitkah pri Metzu in Orleansu, naslednje leto pa je bil vpoklican za oddelčnega načelnika na obrambnem ministrstvu. Še ne petdesetleten je Caprivi, ki je veljal za enega najbolj nadarjenih Moltkejevih učencev, dosegel čin generalmajorja, marca 1883 pa ga je cesar Viljem II., kljub negodovanju kanclerja Bismarcka, ki je baje menil, da je nedopustno vojski odvzeti enega najboljših generalov, postavil za vodjo admiralitete. V petih letih je temeljito reformiral mornarico, potem pa zaradi nestrinjanja z vmešavanjem cesarja, ki je želel ladevje preoblikovati v ofenzivno silo, protestno odstopil.
Prav zato je bil marsikdo presenečen, ko je Vilijem Caprivija po razdoru z Bismarckom marca 1890 imenoval za nemškega kanclerja, pruskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra. Sam Bismarck mu je bil sprva zelo naklonjen, ko pa se je izkazalo, da ne bo sledil njegovi politiki, temveč ubral bolj liberalno smer, se je na Caprivija spravil z vsemi sredstvi. Še posebej mi je očital odpoved obrambnega sporazuma z Rusijo. In čeprav je tudi Bismarckov sin nekoč priznal, da dokument, ki ga je njegov oče tako koval v nebo, ni bil vreden dosti več kot papir, na katerem je bil napisan, številni zgodovinarji pod vplivom železnega kanclerja še danes Caprivijevo potezo označujejo kot napako in menijo celo, da naj bi general Nemčijo posredno popeljal v prvo svetovno vojno.
Nič manj se Caprivi konservativnim junkerjem ni zameril s svojim zavzemanjem za sodelovanje vseh meščanskih strank in z napredno socialno politiko. Naravnost besneli pa so ob opuščanju zaščitnih carin ter sklepanju trgovinskih sporazumov, s katerimi je pospeševal prehod Nemčije iz agrarne v industrijsko državo. Ko ga je po štirih letih ob vprašanju zaostritve odnosa do socialdemokratov, ki ji je Caprivi nasprotoval, na cedilu pustil še nestanovitni cesar, je pokončni general spoznal, da je nastopil čas za odhod. Umaknil se je na posestvo nečakinje in njenega moža v Skyren ob Odri, kjer je februarja 1899 tiho umrl. Za razliko od gromovniškega Bismarcka je do konca življenja o berlinskih spletkah dostojanstveno molčal, zvest načelu, da pravi služabnik države svojih interesov nikoli ne postavlja pred skupnost.
Če se kancler ni prav dosti zanimal za družinsko zgodovino, pa to ni veljalo za njegovega brata Raimunda. Leta 1906 je koprivniški župnik Schauer prejel njegovo prošnjo, naj za družinsko kroniko v župnijskih knjigah skuša poiskati podatke o družini Kopriva. Župnik je generalu, tudi Raimund je namreč krenil po bratovih stopinjah, žal lahko odpisal le, da se večina dokumentov, ki so nastali pred priključitvijo fare k ljubljanski škofiji leta 1787, nahaja v arhivih oglejskega patriarhata. Mu je pa zato poslal razglednico s sliko hiše, v kateri so po izročilu bivali Koprivovi. Od generala je dobil zahvalo s komentarjem. ” Da sem lahko videl matično hišo, je zame nadvse zanimivo, pa čeprav je res videti skromna”.
V sredo 9.4. 2025 so imele članice DU sekcija Ročna dela, z učenci OŠ Zbora odposlancev 2.razreda OPB-ja in njihovo učiteljico Polonco Kalič, medgeneracijsko druženje. Izdelovali so mošnjičeke za kovance. Druženje je potekalo na sedežu DU na Reški cesti 5, kar je dodatno motiviralo učence za delo. Njihovi izdelki so bili izdelani natančno in z veliko veselja. Po delu so se posladkali z bonboni. Izrazili so željo, da bi se še srečali.
————————————————————————————————————————
Članice naših ročnih del
DU-Kočevje pa je sodelovalo tudi na fotografskem natečaju ZDUS-a ROKODELSKI IZDELKI 2025. Komisija za tehnično kulturo Ljubljana, je med 68 fotografijami naredila izbor najboljših 30, med njimi zbrala tudi fotografijo DU Kočevje, avtorice Irene Bokan. Vse izbrane fotografije bodo razstavljene na DMS-ju na Gospodarskem razstavišču 11. in 12.6., nato pa bo razstava prenesene na ZDUS in bodo tam na ogled do naslednje teme.
Ptički se zbirajo in ptički se ženijo
Razstava slik s tradicionalnimi slovenskimi cvetovi in kvačkanimi okvirji v galeriji Knjižnice Kočevje.
Krožek vodi: Irena Bokan
KOFETARCE vas vabimo
na prav poseben dogodek, ki bo v četrtek 15. maja ob 18. uri v KCK, kjer bomo s slavnostno prireditvijo Večer smeha, spominov in skečev obeležile 10 let delovanja skupine.
K sodelovanju smo povabile še Pevski zbor društva in Zimzelenke, tako da bo res veselo.
Zato prisrčno vabljeni, vstop je prost.
Vaše Kofetarce
Relacija : Kočevje – Ljubljana – Celje- Vojnik- Vitanje – Žička kartuzija in povratek domov do 19.ure
Na avtocesti bo postanek za kavico.
V Vitanje bomo prispeli med 11.-11.30 uro. V Slovenskem vesoljskem centru Hermana Potočnika Noordunga si bomo pod strokovnim vodstvom ogledali projekcijo vesolja, odkrili bomo skrivnosti vesolja z virtualno resničnostjo in si ogledali še kakšno razstavo. Pa tudi sama stavba je arhitekturni dosežek, ki je zasnovana kot vesoljska postaja po ideji Hermana Potočnika. Ogled centra traja približno 1 uro, nakar bomo ob 13. uri odšli na kosilo v bližnjo gostilno Kuzma.
Ker smo se v centru podali na pot v prihodnost, se bomo ob ogledu kartuzije poglobili v preteklost.
Ob 14.30 uri bomo krenili proti Žičam, kjer smo ob 15. uri naročeni na ogled kartuzije. Letos mineva 860 let od njene ustanovitve. Leta 1782 je avstrijski cesar Jožef II. z dekretom ukinil delovanje kartuzije in stavbe so začele propadati. Tu je ostal le sedež župnije in gospodarsko središče bivšega kartuzijanskega posestva. Leta 1986 so se začela restavratorska dela, ki so trajala 30 let.
SREDA 28.5.2025 ……… CENA 55 €
Cena vsebuje: prevoz, vstopnine in kosilo
Odhod avtobusa ob 7.30 iz AP Kočevje
Rok prijave do 26.5.2025
Po končanem ogledu se bomo vrnili domov.
Vodička: Tatjana
Športne igre PZDU Dolenjske in Bele krajine so v polnem teku. 3. in 8. aprila se je 28. oz. 30 ekip pomerilo v pikadu. Z odličnim četrtim mestom so se iz Šentjerneja vrnile naše pikadistke: Milka Stevanič, Jelka Poje, Ivanka Šoštarko in Ana Domjanič, medtem ko je bila v metanju puščic , z 19 mestom, nekoliko slabša naša moška ekipa v sestavi: Štefan Šoštarko, Zdravko Loknar, Robert Pozderac in Zvone Poje.
Petanka je bila na sporedu 15. aprila v Malem Slatniku in 22. aprila v Trebnjem. Tudi tukaj je bila naša ženska ekipa, tekmovake so: Bruna Volčjak, Veronika Veselič, Veronika Janež in Irena Šercer z odličnim 6. mestom boljša od naše moške ekipe, v sestavi Štefan Šoštarko, Zdravko Loknar, Marjan Čop in Ivan Novak , ki je tekmovanje zopet zaključila na 19. mestu.
Zapisal: Ivan Novak
V sredo, 23.4. 2025 ob 17. uri, vljudno vabljeni na tretji dogodek v
sklopu projekta Občine Kočevje: Demenci prijazno Kočevje.
Dogodek bo potekal v Kulturnem domu Predgrad, kjer bo na temi: Kaj narediti, ko se v domači hiši pojavi demenca? in Kako naj skupnost sprejme osebo z demenco? predavala dr. Vida Drame Orožin, psihiatrinja in nevrologinja, vodja ambulante za ljudi brez
zdravstvenega zavarovanja ter zunanja sodelavka Spominčice.
Pogovor bo povezoval dr. Božidar Voljč.
Vljudno vabljeni!
Predsednica posvetovalnega telesa: Ivanka Bižal
IZ KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “ 75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI ” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO ZOPET ENO OSEBNOST
Na tisoče in tisoče Slovencev se je v Življenju že srečalo z delom Franceta Ožbolta, a le malo je tistih, ki se tega tudi zavedajo, vendar pa je vsak, ki je na glavi kdaj nosil modro pionirsko kapo in si okoli vratu zavezoval rdečo rutico, gotovo poznal pesem, ki se začenja z besedami. » Mi smo slovenski pionirji, najmlajši borci, borci za prostost…« Številne generacije otrok po drugi svetovni vojni so jo namreč prepevale kot slovensko pionirsko himno, njeno besedilo pa je leta 1944 ustvaril prav France Ožbolt.
Maja 192 v Kočarjih pri Kočevju rojenemu Ožboltu pesem pravzaprav večji del življenja ni prinašala drugega kot grenkobo. Vrsto let je moral gledati, kako s o njegovo ime v tisku krotovičili, zdaj v Frančka Ožbalta, potem v Antona ali Toneta Ožbolta in celo v samem Kočevju skoraj nihče ni vedel, kdo je resnični avtor teksta. Značilen je dogodek z začetka šestdesetih let minulega stoletja, ko je Ožbolt v Črnem Potoku, kjer je preživel večji del mladosti, pred kočevskimi pionirji obujal spomine na drugo svetovno vojno: » Nato smo zapeli našo pionirsko himno. Tovarišu Ožboltu so prišle solze v oči. Začudeno smo ga gledali. Povedal nam je, da je on napisal besedilo naše himne. Tudi učiteljice tega niso vedele. Zaploskali smo tovarišu in njo še enkrat zapeli, da je vse odmevalo…«.
A tako, kot je hlapec Jernej zaman iskal svojo pravico, tudi Ožbolt, ki se ga marsikateri sokrajan še desetletja po smrti – umrl je maja 1986, malo po 65 rojstnem dnevu – spominja kot strastnega kadilca z večnim ustnikom za cigarete, dolgo ni bil deležen zasluženega priznanja. Še v drugi polovici sedemdesetih let so pesem v pesmarici Vstanite sužnji pripisovali Osilničanu Antonu Ožboltu, svoje ime pa je v glasilih borčevske organizacije prvič videl pravilno zapisano šele leta 1973, ob obletnici ustanovitve Zveze mladine v Kočevski Reki.
Sicer pa je pesmi pisal že pred vojno in tudi kasneje, ko se je kot eden prvih na Kočevskem vključil v narodno-osvobodilno gibanje. Silno ponosen je bil, ker mu je ob petdesetem rojstnem dnevu za jubilej voščil Matej Bor, s katerim sta se leta 1942 prebijala iz italijanskega obroča. Žal je Ožbolt zvezek, kamor je zapisoval svoje pesmi, malo pred koncem vojne izgubil, tako da so se ohranile le redke, med njimi poleg » Slovenskih pionirjev » tudi znana pesem » Mladi pionirji », ki jo je jeseni 1943 napisal na prošnjo kočevskih otrok.
In kako so nastali » Slovenski pionirji »? Skladatelj Marjan Kozina, ki je besedilo uglasbil, se je čez leta sicer spominjal, da ga je za neki miting na Spodnji Slivnici pri Grosuplju tik pred nemško ofenzivo leta 1943 menda napisal kar sam. Pobudo naj bi dobil od malčkov, ki so želeli na mitingu nastopiti z novo partizansko pesmijo. In tako je pod nekim kozolcem sestavil verze, ki so se začeli z besedami pionirja Francija: » Mi smo slovenski pionirji.« Kozini je ostal v spominu tudi njihov nastop » Ob zvoku moje harmonike so kot zadnja točka prikorakali na oder pionirčki, vsi z levo nogo naprej, kot sem jih naučil. Samo o tem, katera je leva noga, so bila mnenja deljena, pa tudi peli so nekako počasi. To pa nič ne de ! Glavno je, da so jim zadovoljno sijale oči ob prvem njihovem nastopu.«
Zgodba Franceta Ožbolta se je glasila nekoliko drugače: Spomladi aprila 1944 me je poslal rejonski odbor Banja loka na tečaj za odrske talente, ki ga je organiziralo Slovensko narodno gledališče v Semiču. Trajal je nekako od 10. aprila pa do 25. maja 1944. Ravnatelj tega tečaja je bil Filip Kumbatovič. Med drugimi predavatelji je bil tudi skladatelj Marjan Kozina, ki je vodil glasbeno skupino. Danes se ne spominjam več, ali je imel predvideno proslavo za 1. maj ali kakšen drug dan, na kateri naj bi nastopili pionirji. Spominjam se dobro, da je potreboval pesem za pionirje, da bi zapeli na mitingu v Semiču.
S seboj sem imel zvezek mojih pesmi, v katerem sem imel tudi besedilo » Mladi pionirji » . Za to priložnost sem nekoliko spremenil besedilo. Pomagala mi je tudi pesnica Majda Peterlin – Vida Brest, ki je bila tudi tečajnica tega tečaja. Pokojni Marjan Kozina pa jo je uglasbil in po nekaj dneh so jo zapeli na mitingu v Semiču in pozneje v Črnomlju kot »Slovenski pionirji«.
Je Kozini ponagajal spomin? Kaže tako, kajti že zelo zgodaj je pesem menda bila objavljena pod imenom Ožbalt, kot je skladatelj klical Ožbolta. Tudi kasnejše objave z imenom Antona Ožbolta govorijo v prid Ožboltovim trditvam. Verjetno gre nesporazum pripisati dejstvu, da je pesem po vojni dobila še kitico » Mi vsi smo Titova mladina…. », ki pa jo je po Ožboltovem mnenju res napisal Kozina, saj je v prvotnem tekstu ni bilo. Dandanašnji stroka avtorstvo priznava Francetu Ožboltu in tako je kot avtor besedila naveden tudi v antologiji Slovensko pesništvo upora iz leta 1987.
Ožbolt je nekoč dejal, da ima Dolenjsko rad, v Belo krajino in Kočevsko pa je zaljubljen. Zato ni naključje, da je v sedemdesetih letih napisal besedilo pesmi » Mojemu mestu », ki je veljala za nekakšno neuradno himno Kočevja. A kot so novi časi potisnili v pozabo » Mlade » in Slovenske pionirje », je tudi njegovo kočevsko himno slišati le še ob redkih priložnostih. Zaradi tega je Franceta Ožbolta, ne le v slovenskem merilu, temveč tudi v lokalnem okolju upravičeno možno imenovati neznani pesnik.
V društvu upokojencev Kočevje je bilo na dan 31.12.2024 včlanjenih 768 članov, od tega 236 moških, 532 žensk. Podpornih članov imamo 16, 59 jih je oproščenih članarine ( to so člani, ki so stari nad 90 let ali pa živijo v domovih za starejše ), v preteklem letu je umrlo 31 članov, 27 jih je iz društva izstopilo, novo sprejetih članov pa je bilo 43. Število članstva se iz leta v leto zmanjšuje, predvsem zaradi umrljivosti in izstopa najstarejših in onemoglih članov iz društva, saj imamo kar 254 članov starih nad 80 let, od 60 do 80 jih je 480, samo 34 članov pa je mlajših kot 60 let.
V društvenih in športnih dejavnostih redno sodeluje okoli 190 članov, izletov se je udeležilo 180, na letovanja je odšlo 160, proslav in srečanj na društvu pa se jih je skupno udeležilo kar okoli 500, kar dokazuje, da je društveno življenje dobro organizirano in so dejavnosti pri članih priljubljene in dobro obiskane. Predavanj in izobraževanj se je skozi leto udeležilo okoli 100 udeležencev.
V marcu 2024 je bil izveden volilni občni zbor, na katerem je za mandatno obdobje 2024 – 2028 94 prisotnih članov zvolilo novo vodstvo, zbor delegatov je bil sklican 1x, IO se je sestal 3x, NO 2x, stanovanjska komisije je imela 2 seji, komisija za društvene dejavnosti pa se je sestala 4x.
Program dela je bil skoraj v celoti realiziran, v nekaterih dejavnostih celo presežen.
Pregled dela po področjih:
GOSPODARSKO STANOVANJSKO PODROČJE
Na gospodarskem področju se je po koncu kurilne sezone nadaljevala investicija iz leta 2023, zamenjava dotrajanih radiatorjev in vgradnja novih. Nameščeni so bili tudi novi termostatski ventili, opravljena pa so bila še ostala vzdrževalna dela povezana z zamenjavo radiatorjev ( barvanje, beljenje in popravilo poda ).
Nabavljena in postavljena je bila ograja na meji s stavbo Herbi, potrebno pa je bilo tudi popravilo dela ograje, ki je bila poškodovana s strani neznanega storilca.
Na stanovanjskem področju je bila izdelana prednostna lista za leto 2024 na kateri so bili 3 prosilci. Nepremičninskemu skladu so bili posredovani štirje predlogi za nove najemnike. Predlagani so bili tudi kandidati, ki so vloge oddali med letom. Vsi predlogi so bili uspešno rešeni.
V decembru je bil objavljen razpis za prednostno listo za leto 2025.
DRUŠTVENE DEJAVNOSTI
KROŽEK ROČNIH DEL
KLEKLJARSKA SEKCIJA je imela srečanja vsak ponedeljek od 9. do 11. Udeležuje se jih 5 klekljaric, ki s svojimi izdelki v okviru ročnih del sodelujejo na razstavah v okviru društva, PZDU in ZDUS.
Svoje unikatne izdelke pa za protokolarna darila večkrat poklonijo tudi društvu.
KROŽEK ROČNIH DEL ima delavnice vsak četrtek od 15. do 17. ure v sejni sobi društva ( razen meseca julij , avgust,).
PEVSKI ZBOR
Pevski zbor društva upokojencev Kočevje se je v letu 2024 udeležil vseh razpisanih pevskih revij, prav tako je nastopil na vseh prireditvah in pevskih revijah, na katere so bili povabljeni ( tako zbor v celoti, kot tudi Zvončice ).V okviru mednarodnih sodelovanj se je zbor udeležil Festivala Slovenija v Sarajevu.
Zbor vadi 1 X tedensko 2 ali 3 ure, pred koncerti imajo še intenzivne vaje, vodi ga Nina Skebe, v zboru poje 19 pevk.
Nastopi PEVSKI ZBOR:
Nastopi ZVONČICE
Plesna skupina ZIMZELENKE
V letu 2024 je skupina sodelovala na prireditvah na občinski in medobčinski ravni, so se pa plesalke udeležile tudi mednarodnega festivala Slovenija.IN v Sarajevu. Šteje 13 članic, vadijo v plesnem centru Jasmin v Kočevju.
Nastopi:
Gledališka skupina KOFETARCE
Gledališka skupina šteje 6 – 8 članic, srečujejo se enkrat mesečno, intenzivno pa pred nastopi. Vsebino skečev prilagajajo aktualnim dogodkom oz. publiki.
Nastopi:
Bralni krožek
Članice se družijo vsako drugo sredo v mesecu. V obdobju od januarja do septembra so bila srečanja redna, razen v mesecu juliju in avgustu.
Nastopi:
Prireditve in srečanja
23. in 24. januarja smo organizirali srečanja aktivnih članov društva. Prvi dan so se zbrali člani sekcij ročnih del, pevski zbor, plesalke, bralni krožek, gledališka skupina ter prostovoljke in prostovoljci, drugi dan pa so na srečanje prišli še športniki in športnice. V prvem delu druženj, katerih se je udeležilo kar 122 aktivnih članov in članic društva, so vodje sekcij podali poročila o delu v letu 2023, z društvenimi novostmi je prisotne seznanila predsednica društva, drugi del srečanja pa je bil namenjen sproščenemu pogovoru ob malici, ki so nam jo pripravili v Pizzeriji Briški
Pripravili smo dve proslavi:
Društvo je s svojimi sekcijami sodelovalo:
Skupina za postrežbo
V skupini deluje 6 članic, ki so za dobro počutje naših članov nepogrešljiv člen. S peko peciva, pripravo pladnjev z narezki, obloženimi kruhki ali drugimi domačimi dobrotami, s postrežbo pijače in ureditvijo miz in prostora pred in po prireditvah. Vsaki naši prireditvi, na katerih je bilo okoli 550 udeležencev, dodajo neprecenljivo vrednost.
Sodelovale so:
Izleti in letovanja
Izvedli smo dva izleta
Člane društva pa smo do zapolnitve mest na avtobusu, povabili tudi na Festival. Slovenija IN v Sarajevo, kamor so sicer odpotovale pevke in plesalke.
In tri letovanja
Izobraževanje
Informiranje
Na področju informiranja je na prvem mestu še vedno mesečna radijska oddaja Modri pristan na Univoxu.
V začetku leta sta bili gostji oddaje Marija Turk iz DU Loški Potok in Milka Gornik iz DU Sodražica, ki sta predstavili delo svojih društev. V goste smo ju povabili že drugič, odziv njihovih članov je bil izredno pozitiven, zato smo se odločili, da bo njun obisk v Modrem pristanu postal stalnica.
Drugih gostov v oddaji nismo gostili. V načrtu smo imeli obisk predstavnice društva Spominčica v vezi s predavanji Alzhaimer cafe v Kočevju, a je udeležbo žal zaradi bolezni odpovedala.
So pa vsa aktualna obvestila vedno še posebej objavljena na radiu in oglasnih deskah v mestu in na društvu. Kot kaže števec obiskov, je zelo dobro obiskana tudi naša spletna stran, na kateri so objavljeni tekoči dogodki in druge zanimivosti.
ŠPORT, REKREACIJA IN GIBALNA KULTURA
Na športnem področju smo bili v letu 2024 zelo aktivni, sodelovali smo na 48. ŠIU PZDU Dolenjske in Bele krajine, kakor tudi na turnirjih, kamor so nas povabila prijateljska društva.
Tekmovali smo v kegljanju, šahu, streljanju z zračno puško, pikadu, kegljanju s kroglo na vrvici, balinanju, petanki in štrbunku vseh tekmovanj pa se je udeležilo preko 70 naših članic in članov.
Športno leto se je pričelo s prstometom. Trije naši člani so se na povabilo prstometne organizacije Slovenije udeležili državnega prvenstva in Harijevega memoriala v Renčah. Tovrstnega tekmovanja ( igre trojk ) so se udeležili prvič, nova spoznanja in izkušnje pa jim bodo v nadaljevanju zagotovo dobrodošle.
Udeležba naših športnikov na 48. ŠIU PZDU Dolenjske in Bele krajine
Na športnih igrah je sodelovalo 33 društev iz naše regije. Naša končna uvrstitev, po 6. mestu žensk in 5. mestu moških, je bila 6. mesto.
Sodelovanje na meddruštvenih in prijateljskih turnirjih
Ostalo:
V okviru gibalne kulture na društvu deluje tudi telovadna sekcija, v kateri je v letu 2024 sodelovalo 23 članic. Telovadijo vsako sredo popoldan v telovadnici OŠ Ljubo Šercer, je pa to oblika rekreacije, ki je za zdravje in dobro počutje naših upokojenk zelo primerna, saj je povprečna starost udeleženk kar 78 let.
SOCIALNO HUMANITARNO DELO – PROSTOVOLJSTVO
V izvajanje programa »Starejši za starejše« je bilo v začetku leta 2024 vključenih 22 prostovoljcev in prostovoljk, ki pa se je med letom zmanjšalo, tako da jih je bilo ob koncu leta samo še 18. Vzroki za prenehanje z delom so zdravstvene težave in pa umrljivost. Na novo smo uspeli pridobiti eno prostovoljko.
Tudi v letu 2024 smo obiskovali občane starejše od 69 let na njihovem domu, jim nudili pomoč in tako pripomogli k čim lepšemu preživljanju časa na svojem domu, v domačem okolju in skupaj s svojimi sorodniki.
Ob koncu leta smo po domovih raznosili 260 darilnih vrečk s priložnostnimi novoletnimi darili. Dobijo jih vsi člani in članice nad 80 let. Po njihovih odzivih jim taka pozornost društva veliko pomeni, saj jim s tem dokazujemo, da so kljub letom še vedno naši spoštovanja vredni člani.
Naj izpostavimo samo število obiskov in na prvem mestu potrebo po druženju, kar kaže na prisotno osamljenost in izključenost iz družbe. Po upokojitvi se zoži socialna mreža, pojavijo se omejitve glede materialnih možnosti, kar pa posledično lahko vodi do različnih zdravstvenih težav. S programom »starejši za starejše« se trudimo to preprečiti ali pa vsaj omiliti.
Po poročilih: Antona Vovka, Ivana Novaka, Jelke Poje, Tatjane Novak, Liljane Črnkovič, Neve Oberstar in Mire Letig pripravila Barbka Bižal Kolar.
Predsednica DU Kočevje
Kočevje, 31.1.2025 Barbka Bižal Kolar
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
.
ŠIU Dolenjske in Bele krajine so se za naše društvo pričele sanjsko.
Najprej šah. Tekmovanje je bilo v četrtek 13. marca v Kanižarici. Nastopilo je 13 društev oz. 57 tekmovalcev in 1. mesto je, tako kot lansko leto, zopet pripadlo našemu društvu. V zmagovalni ekipi so bili: Anton Malnar, Stanko Podkoritnik, Marko Ofak, Franc Miklič in kot vodja ekipa Franc Volf, ki pa je bil v rezervi. Dve zlati medalji pa sta si na posameznih deskah priigrala še Anton Malnar in Stanko Podkoritnik.
Igre so se nadaljevale, v organizaciji našega društva, s kegljanjem na kegljišču Gaj v Kočevju, Najprej se je v petek 21. marca med seboj pomerilo 10 ženskih ekip, naše tekmovalke: Marica Kersnič, Nedeljka Vukojevič, Lucija Tanko in Snježana Dukić so osvojile 5. mesto.
Veliko boljše se je godilo naši moški ekipi, ki je naslednji teden 26. marca, na domačem terenu zmagala. Za največ podrtih kegljev so poskrbeli Anton Jalovec, Marjan Tekavec, Martin Sevnšek in Alojz Vončina. Po poročilu delegata in odzivu tekmovalk in tekmovalcev je bilo tekmovanje odlično organizirano, posebna zahvala pa sodnici Duši Čahuk, pomočnici na računalniku Nedeljki Vukojevič in ekipi članic DU za postrežbo. Za pozdravni nagovor je poskrbela podpredsednica DU Tatjana Novak, da pa je vse teklo tako kot treba je poskrbel vodja tekmovanja Ivan Novak.
Vsem iskrene čestitke, seveda pa gredo največje tekmovalcem, tako šahistom, kot kegljačem, ki so si z osvojenimi prvimi mesti zagotovili udeležbo na državnih igrah ZDUS
