Zdrav življenjski slog v starosti temelji na rednem gibanju, prilagojeni prehrani, ohranjanju socialnih stikov in krepitvi duševnega zdravja.
Kako ga doseči in ohraniti svoje zdravje vam bo na predavanju ” Zdrav življenjski slog starejših “, v četrtek 21.maja 2026 ob 9.uri v sejni sobi našega društva, razkrila Anja Škufca dipl.med.sestra iz Centra za krepitev zdravja Kočevje.
Lepo vabljeni !
Naše društvo je na festivalu Slovenija.IN sodelovalo že petič. Po Ohridu, Pragi in Beneški laguni smo se že drugič odpravili v Sarajevo in tudi tokrat nas prestolnica Bosne in Hercegovine ni razočarala. Organizacija, vreme, prijazni domačini in uspešni nastopi pevk in plesalk so tisto, po čemer bomo tudi tokratni festival ohranili v lepem spominu.
Vse se je pričelo 16. aprila 2026 ob 7. uri zjutraj, ko se je 46 članov in članic našega društva dobre volje in polni pričakovanj, z avtobusnim prevoznikom Nered in prijaznim voznikom Elvirjem Begićem, odpeljalo proti Sarajevu. Po prijetni vožnji in malo daljšim čakanjem na Hrvaško-Bosanski meji smo malo po 16. uri prispeli do našega cilja, hotela Holiday v Novem Sarajevu, v katerem smo bili nastanjeni vsi udeleženci festivala, kar okoli 500 nas je bilo. Sledila je namestitev, malce počitka in okrepčila in že je bil tukaj večer z svečano otvoritvijo festivala s podelitvijo festivalskih tabel in izmenjavo simboličnih daril z vodjem festivala g. Alešem Breznikarjem in slovenskim veleposlanikom v Bosni in Hercegovini g. Damijanom Sedarjem.
Prvi festivalski dan SI.IN Festivala Slovenija v Sarajevu se je pričel s povorko skupin po Vilsonovem šetalištu, nato pa nadaljeval z bogatim programom na Letnem prizorišču Novo Sarajevo.
V soboto smo imeli prost prost dan, ki smo ga izkoristili za ogled ostalih nastopajočih skupin in za potepanje po Sarajevu. Seveda ni manjkal ogled Baščaršije, pa nakup spominkov, za okrepčilo pa odlični čevapčiči, bureki in sirnice izpod peke.
In že je bila tu nedelja in odhod proti domu. V Kočevje smo se vrnili okoli 19. ure, malce utrujeni a zadovoljni, da smo se srečno vrnili. Za nami so bili lepi dnevi, stkali smo nova poznanstva, a na nekaj smo pozabili. Na skupinsko fotografijo, ki bi ovekovečila naš izlet. Pa nič zato, saj je vsak je s seboj prinesel svoje fotografije in svoje spomine.
Hvala vsem za prijetno druženje, vozniku Elvirju pa za varno in lepo vožnjo.
Barbka
Za pevskim zborom in pevsko skupino Zvončice je uspešno leto. Pevske revije so dokazale, da zboru in Zvončicam kvaliteta raste, po mnenju Ane Erčulj, ki je že nekaj let zapored strokovna ocenjevalka pevske revije Kočevska poje, sta obe zasedbi pokazali izjemen napredek. Celoten nastop ( petje, pristop in spoštljiv odnos do publike ) je ocenila z odlično oceno, za kar je nedvomno zaslužna zborovodkinja Nina Skebe, ki zbor vodi že 9 leto, seveda pa gre pohvalam tudi pevkam, ki se redno udeležujejo vaj in nastopov.
Nastopi PEVSKI ZBOR
Nastopi ZVONČICE
Naše društvo se je tudi letos pridružilo akciji »Očistimo Kočevsko«, ki je bila v soboto, 14. marca s pričetkom ob 9. uri. Na akcijo je prišlo 12 oseb, večina članov društva. Opremljeni so bili z grabljami, motikami in drugim orodjem . Imeli pa so še zaščitne rokavice in vrečke, kamor so stresali nagrabljeno listje, plevel in različne odpadke, ki jih brezvestneži mečejo v našo živo mejo ali pa kar povprek. Rokavice in vrečke je društvo prejelo od Komunale Kočevje, ker se je društvo prijavilo za sodelovanje v akciji.
Kar pridno in z dobro voljo so čistili okolico stavbe društva. A kaj, ko je nagajalo vreme – bilo je mrzlo in vetrovno, pa še dež je zaustavil delo. »Nekaj pa smo le naredili« so dejali prisotni in bili zadovoljni z opravljenim delom.
Iskrena hvala.
Zapisala Tatjana
” Jaz pa grem na zeleno travco, trgat rožce za svojo mamco, trgat rožce za svojo mamco, lepe bele marjetice . “
Ob materinskem dnevu vas spoštovane članice, mame, in babice
V kulturnem programu bodo nastopile Zvončice, Zimzelenke, otroci KUD-a JAZBEC, harmonikar Simon….. skratka veselo bo, naše Kočevske bombice pa bodo poskrbele za sladke dobrote.
Veseli bomo vašega obiska!
Vaše društvo
IZ KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “ 75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI ” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO ZOPET ENO OSEBNOST
France Prešeren, Janko Kersnik, Feri Lainšček, Jani Virk, Andrej Rozman- Roza, Lela B. Njatin in še bi lahko naštevali književnike, ki so v svojih delih posegli po tematiki ljudske balade o Rošlinu in Verjanku. Temačna zgodba, ki jo najbrž bolj ali manj vsi poznamo iz učbenikov, se je ohranila v več različicah, govori pa o Verjanku in njegovi materi, ki se po moževi smrti poroči z Rošlinom, morilcem Verjankovega očeta in brata. Da bi bila zadeva še slabša, pohlepna, prav nič cankarjanska mati, v strahu za zapuščino kmalu začne snovati tudi Verjankovo smrt. Mladeniča pošlje v goro po zdravilno vodo za hlinjeno bolezen, Rošlinu pa naroči, naj fanta med potjo ubije. A na koncu ne dočaka sinove, temveč le soprogovo kri, saj Verjanko njun pogovor skrivaj posluša ter v gozdovih temne gore maščuje očetovo in bratovo smrt.
Dandanes se literarni teoretiki večinoma strinjajo, da pesem verjetno izvira iz starogrške tragedije o Orestu, ki je zaradi umora očeta Agamemnona po Apolonovem ukazu ubil mater Klitajmnestro in očima Ajgista. Pokojni etnolog dr. Niko Kuret je sodil, da so nam tematiko Orestije preko sosednjih narodov verjetno posredovali Romani, ki so kot preostanek nekdanjih Rimljanov prebivali na Balkanu. Znani poljski raziskovalec slovenskega izročila Emil Korytko pa je v Prešernovem času zastopal popolnoma drugačno tezo. V cenzurnem izvodu Korytkove zbirke ljudskih pesmi, ki jo hranijo v Ljubljani, je namreč ohranjen njegov lastnoročni pripis, da je pesem najbrž zgodovinska in se nanaša na Franca Plasmana, o katerem je v svojih spisih poročal Valvasor.
Plasmani so izvirali iz Kočevja. Priimek je v mestu izpričan že sredi 15. stoletja, v drugi polovici 16. stoletja pa je bil med najbolj razširjenimi na Kočevskem sploh. Zadnji kočevski Plasman, ime mu je bilo Matevž, je umrl leta 1650. Po njegovi smrti se ime v Kočevju ne pojavlja več. Čeprav o Metevžu ni znano veliko, pa je vendarle mogoče sklepati, da je bil uspešen trgovec in posojevalec denarja, saj se je v njegovem zapuščinskem inventarju ohranil dolg seznam dolžnikov. V Kočevju je imel hišo s pristavo in zemljišči, leta 1635 pa je od baronice Barbare Kacjanar odkupil tudi gospostvo Pusti Gradec, nedaleč od Dragatuša. takrat je bil Plasman že nekaj časa tudi sam poplemeniten, leta 1630 je namreč dobil naslov plemeniti Ostwindberg. Med letoma 1641 in 1643 je v listinah še omenjen kot zakupnik kočevske vicedomske mitnice, potem pa se je po mnenju zgodovinarja dr. Borisa Golca verjetno popolnoma umaknil v Pusti Gradec, kjer je v krogu družine preživel ostanek življenja.
Ob smrti je Matevž Plasman za seboj zapustil vdovo in tri sinove. Najmlajši izmed njih se je odločil za meniško življenje in v zgodovini ni zapustil sledov, starejša dva pa sta bila bolj nemirne narave. Še posebej srednji, Henrik, je veljal za odločnega borca proti Osmanom. Smrt ga je doletela med vojaško službo na Hrvaškem. Kot je ostalo zabeleženo, ga je med vračanjem z dolžnosti neke noči napadla skupina Turkov. Premoči se je baje dolgo uspešno postavljal po robu. Ko se je njegov konj zgrudil, se je naslonil na bližnje drevo in po napadalcih sekal, dokler ni zlomil meča. Uspel naj bi še poprijeti za orožje enega od padlih sovražnikov, je leta 1805 poročal Laibacher Wochenblatt, a ga je v tem že obglavila turška sablja.
Če je bil Henrikov konec viteški, pa je najstarejši izmed Plasmanovih sinov bolj zaslovel po vzkipljivosti. Leta 1654 je Franc Plasman prijezdil na dom in od matere, ki se je malo prej omožila s preprostim meščanom, hotel denar. Njen odgovor, da ima vse premoženje v skrbi mož, ki je s posli odšel na njivo, je srboritega prvorojenca tako razburil, da je oddirjal na polje ter tam očimu odsekal glavo. Valvasor piše, da jo je materi v obraz zalučal z besedami: ” Ti kurba stara! Tukaj imaš svojega moža! Zdaj pa se zabavaj in ljubi z njim, kakor se hočeš! ” Povsem drugače torej od trpkega očitka: ” Želeli piti sinovo, zdaj nate kri Rošlinovo, ” ki ga je Verjanku v svoji različici balade na jezik položil Prešeren.
Po umoru se je Franc, tudi sam izvrsten vojak, zatekel v Hrvaško. Ni dolgo zdržal. Vrnil se je v domovino, kjer so ga prijeli in obsodili na smrt. Vendar pa se mu je iz ljubljanskih zaporov na Tanči posrečilo pobegniti, pravijo, da s pomočjo zaljubljene dekle sodnega sluge, ki ji je obljubil poroko. A že pri Vicedomskih vratih na današnjem Kongresnem trgu naj bi se sam zavihtel na konja, dekle pustil za seboj ter znova pobegnil čez Kolpo. V službo so ga kot prefekta oziroma nadzornika posestev vzeli Frankopani. Toda tudi pri njih se ni obnesel. Delodajalcem je povzročil toliko škode, da so ga končno vrgli v ječo, kjer je, po Valvasorjevih besedah, ” umrl ali, bolje rečeno zgnil “.
Tako je izumrl rod Plasmanov. Danes nanje poleg pisnih virov ter romantičnih nemških zgodb in balad, ki jih je v 19. stoletju objavljalo ljubljansko časopisje, eno od njih je v dijaških dneh napisal celo Jovan Vesel Koseski, ob Korytkovi tezi o poreklu pesmi Rošlin in Verjanko spominja le še kapela v Pustem Gradcu, kjer je nekoč svoje ime ovekovečil Matevž Plasman. V Nemčiji pa še vedno živijo Plassmanni, ki so po družinskem izročilu sorodstveno povezani s slovenskimi. In Fritza Plassmanna, visokoraslega, rdečelasega dudaša s kancem škotske krvi, srce še zmeraj vleče v Belo krajino in na Kočevsko, kjer skuša razvozlati davne uganke družinske preteklosti.
V sredo, 18. 3. 2026 ob 17. 00 uri,
vljudno vabljeni na dogodek v sklopu projekta Občine Kočevje: Demenci prijazno Kočevje.
Dogodek bo potekal v prostorih Društva upokojencev Kočevje, Reška cesta 5, Kočevje.
Vadbo z naslovom »Z igro do boljšega počutja oseb z demenco« bosta izvedli Petra Simčič in Damjana Kolbezen Žepič.
Vljudno vabljeni!
Člani posvetovalnega telesa
Demenci prijazno Kočevje
Proslava je bila 12. februarja 2026 ob 18. uri v sejni sobi društva. V nagovoru je predsednica društva Barbka Bižal Kolar poudarila pomen kulture na splošno in kako jo doživljamo kot posamezniki. Kulturno leto 2026 je letos posvečeno pisateljici Zofki Kveder in pesniku Srečku Kosovelu, kajti poteka 100 let od njune prerane smrti.
Z opisi njunih življenjskih poti in del sta proslavo oblikovali Barbka in Tatjana. O Srečku Kosovelu je spregovorila Tatjana Novak. Komaj 22 let je imel. ko je umrl zaradi posledic prehlada, gripe in na koncu meningitisa. Več kot 1000 pesmi je napisal, pa tudi krajša prozna besedila. Njegove pesmi so osebno izpovedne, lirične, socialno angažirane. Pisal je tudi v konstruktivističnem slogu ( kons ). Njegova pisava je težko berljiva, zato imajo proučevalci njegovih del nemalo težav. Med njimi je znan Anton Ocvirk, ki je leta 1967 izdal njegove pesmi v konsih z naslovom Integrali. Zakaj tako pozno? Njegov starejši brat
Stano Kosovel, časnikar in pesnik, je dela brata ljubosumno čuval.
Barbka in Tatjana sta prebrali pet pesmi: Burja, Pa da bi znal, Balada , Svetilka ob cesti,
Predsmrtnica ( … neizrabljen k pokoju bom legel …)
Našo prvo poklicno pisateljico pa je predstavila Barbka. Zofko Kveder je nemirna žilica že zelo zgodaj gnala v svet, celo v Kočevju je živela 8 mesecev, ustalila pa se je v Zagrebu, kjer je pod udarci usode tudi umrla. Napisala je številne novinarske članke, eseje, črtice, romane in drame, ki so jih uprizarjali v Pragi, Zagrebu in Beogradu. Bila je tudi prevajalka in urednica. Predvsem pa je bila pionirka, ki je kot ena prvih avtoric pri nas spregovorila o ženskah. Pisala je v slovenščini, češčini, največ pa v hrvaščin, a je na Hrvaškem malo poznana. Za to je krivo več dejavnikov. Njena politična dejavnost, pa nestrinjanje s takrat cenjenim pesnikom Antunom Gustavom Matošem, v neki kavarni naj bi celo klofnila Miroslava Krležo. Umetniška žilica pa se nadaljuje iz roda v rod, tudi njene potomke so umetnice, ki pa skrbno varujejo njeno zapuščino in skrbijo da njeno ime ne gre v pozabo.
Na proslavi smo prisluhnili tudi milemu glasu gospodične Ire Avstelj, ki je ob svoji
spremljavi na ukulele zapela dve ljudski pesmi. In kot vedno nam je ubrano
zapel tri pesmi še naš pevski zbor pod vodstvom Nine Skebe, med njimi uglasbeni
Prešernovi pesmi Luna sije in Soldaško.
Po proslavi je občinstvo vse nastopajoče nagradilo z aplavzom, predsednica
društva pa je vse povabila na prijateljsko druženje. Za pogostitev in sladke dobrote so poskrbele naše ” Kočevske bombice”.
Povabilo oz. obvestilo vsem tistim, ki radi potujete.
Tudi letos se bodo pevke in plesalke udeležile festivala Slovenija IN. Zopet grejo v Sarajevo. V kolikor želite, se jim lahko pridružite, vesele bodo vaše podpore na festivalskih nastopih.
Prostih je 15 -20 mest, ponudba pa velja do zapolnitve mest na avtobusu.
PROGRAM
1.dan 16.april
Prihod skupin v Sarajevo med 15. in 16. uro. Sledi nastanitev vseh udeležencev v hotelu Holiday **** v samem srcu Sarajeva. Po namestitvi sledi prosto popoldne, katerega lahko izkoristite za individualen sprehod v mesto, po večerji pa v hotelski dvorani sledi Otvoritveni večer Festivala ‘’Slovenija v Sarajevu 2026’’ s sprejemom, podelitvijo festivalskih tabel, izmenjavo simboličnih daril, druženjem in zabavo. Nočitev.
2.dan 17.april
Po zajtrku se bomo v družbi lokalnega turističnega vodiča odpravili na ogled srca Sarajeva, Baščaršije. Sarajevo se ponaša s Baščaršijo, zelo dobro ohranjenim starim delom mesta iz časa otomanskega cesarstva. Ta del mesta je poln unikatne arhitekture tega časa. Tukaj bomo ob številnih mošejah videli tudi konake (prenočišča) in hanove (gostilne), vključno s številnimi kupolastimi džamijami in tradicionalnimi oblikami orientalske arhitekture. Iz tega obdobja so najbolj znane Baščaršijska mošeja, Gazi Husrev-Begova mošeja ter Alipašina mošeja. V Sarajevu kot multikulturni prestolnici si bomo lahko ogledali stari judovski tempelj, staro pravoslavno cerkev in katoliško katedralo.
Eden od simbolov mesta je tudi Mestna hiša (Viječnica) ter mestna tržnica Markale, z lokalno ponudbo svežih pridelkov, proizvodov, začimb in ročnih izdelkov. Obiskali in fotografirali se bomo lahko pred večnim ognjem, ki je posvečen padlim med drugo svetovno voljno. Vse te zgradbe se nahajajo v neposrednem centru mesta ob mnogih parkih, trgih ter mostovih reke Miljacke.
Med najznamenitejšimi je vsekakor Latinski most, ki se je od 1918 do 1992 imenoval Principov most po atentatorju Gavrilu Principu. V mestnem središču lahko sleherni dan odkrijete nekaj novega … užijte dolge požirke vode iz vodnjaka Sebilj, kar pregovorno pomeni, da se boste tja zagotovo še vrnili. Seveda vam priporočamo, da brez slabevesti in odvečnega štetja kalorij uživate v bosanski kulinariki. Poskusite lokalne okusne čevapčiče v lepinji s kajmakom ter raznovrstne tradicionalne bosanske slaščice, sladke baklave, mesne bureke in sirnice ‘izpod peke’. Privoščite si bosansko kavico, postreženo s kockami sladkorja ali tradicionalno Sarajevsko pivo ter rakijo.
V pozno popoldanskih urah sledi 2. festivalski večer ‘’Slovenija v Sarajevu 2026’’, ko bomo z nastopi slovenskih kulturnih skupin v samem centru Sarajeva prikazali del slovenske bogate kulture. Nastopi bodo potekali na ploščadi pred mestno hišo, vsaka skupina mora imeti pripravljen cca 8-10 minutni program – natančen spored nastopajočih pa bo določen po prejemu prijav in selekciji skupin.
3.dan 18.april
Zbudili se bomo v nadvse zanimiv 3. festivalski dan ‘’Slovenija v Sarajevu 2026’’ ki ga bomo pričeli z dopoldanskimi nastopi pred oz. v mogočni Katedrali Srca Isusovega. Vsaka skupina mora imeti pripravljen cca 8-10 minutni program – natančen spored nastopajočih pa bo določen po prejemu prijav in selekciji skupin.
Sledi prosto popoldne, v katerem si lahko ogledate izvir Bosne (vrelo Bosne), ki se nahaja 12 km jugozahodno od Sarajeva, pod planino Igman in velja za eno izmed najlepših znamenitosti v državi.
Obiščete lahko 12 km oddaljen Slap Skakavac, ki je s svojimi 98 metri najvišji, predvsem pa najlepši slap v Bosni. Priporočamo tudi obisk Olimpijske dvorane Zetra, Vojnega tunela ali stolpnice AVAZ Tower, ki je s svojimi 176 metri najvišja stavba v Bosni. Edinstveno doživetje bo vožnja z gondolo na goro Trebević. Ko boste z obnovljeno gondolo, katere spodnja postaja je le slabih 500 m oddaljena od hotela, prispeli na vrh Trebevića, boste lahko uživali v čudovitem razgledu na Sarajevo. Ko boste imeli dovolj razgledov, priporočamo, da si ogledate zapuščeno olimpijsko bob stezo. Zgrajena je bila leta 1984, ko je mesto gostilo zimske olimpijske igre, danes pa je skrita v naravi in prekrita z grafiti.
4.dan 19.april
Po zajtrku čas za sproščeno kavo v hotelski kavarni, okoli 10. ure pa sledi povratek nazaj proti Sloveniji .
Prijave do 23.3.2026
V sredo, 14.1.2026 ob 9.uri smo se dobili na društvu in odigrali igro v taroku. Skupaj nas je bilo 6. članov društva.
Vrstni red : 1.m. Milan Mlakar, 2.m. Franc Volf in 3.m. Franc Miklič.
V četrtek, 29.1.2026 smo se dobili ob 12.uri v sobi društva športniki vodje sekcij. Govorili smo o problemih športa, in o naših uvrstitvah na 49. igrah Dolenjske in Bele krajine. Pogovarjali smo se tudi o 50.igrah PZDU DBK. Zapisnik ima Marija Jerbič. Prisotnih je bilo 12 članov s predsednico Barbko Bižal Kolar.
Obvestilo: treningi pikada se pričnejo 9. in 10. februarja.
Zapisal : Ivan Novak
