Srečanje prostovoljcev PZDU Dolenjske in Bele krajine

Na srečanje 26.9.2022 se je prijavilo 12 prostovoljcev našega društva, z nami pa je na pot odšla tudi predsednica DU Kočevje Barbka Bižal Kolar, ki smo jo z veseljem sprejeli medse.

Ob 8. uri smo se odpeljali iz Kočevja proti Semiču, kjer so nas pričakali prostovoljci DU Semič, v pozdravnem nagovoru pa nas je pozdravila predsednica DU Semič.  Najprej so nas popeljali  na ogled njihovega novega, lepo urejenega kulturnega doma, kjer smo si ogledali razstavo akvarelov, kustosinja pa nas je seznanila  o zgodovini Semiča. V domu imajo krasno veliko dvorano in celo dvigalo, saj je dom zgrajen v dveh nadstropjih.

Po ogledu doma smo odšli na ogled muzejske hiše, ki predstavlja staro mestno jedro Semiča.V njej smo si ogledali naravoslovno zbirko posvečeno kraški pokrajini. V samem muzeju imajo zelo lepo imitacijo jame in predstavitev črnega močerila ter človeške ribice.

Sledil je ogled cerkve, ki je bila 2020 v celoti moderno obnovljena in je v čudovitem stanju, ima tudi talno ogrevanje ter vse potrebno udobje.

 

Čas nas je lovil, pa vendar smo odšli do Učnega vrta dr. Drganca, ki se ponaša s starejšimi visokodebelnim sadnim drevjem in veliko zdravilnih in v kulinariki uporabnih zelišč. Oskrbnik vrta nam je na primerih prikazal pravilno zrelost jabolk, obiranje in shranjevanje sadja, orodje za obiranje  ter načine cepljenja drevesnih sadik. Za opraševanje poskrbijo domače in divje čebele, za dobro rast pa gnojenje z naravnimi gnojili. Vrt se lahko obišče kadarkoli saj je odprt v vseh letnih časih in tako  vedno poskrbi za drugačen pogled.

Prijazni gostitelji so se z nami nato odpeljali še do izvira reke Krupe in naprej do Kanižarice, kjer smo imeli kosilo v gostišču Štajdohar .

Tukaj so nas s krajšim kulturnim programom sprejeli člani DU Črnomelj,  nato pa smo se pomešali med ostale prostovoljce PZDU in ob kosilu tudi malce poklepetali. Pozdravila pa sta nas  tudi podpredsednica ZDUS Vera Pečnik in predsednik PZDU Dolenjske in Bele krajine Dušan Kraševec, ter se nam zahvalila za humano delo, ki ga opravljamo.

Po kosilu smo se  zadovoljni, malce utrujeni  in z novim delovnim zagonom vrnili na naše domove v Kočevju.

Zapisala Jelka Poje

Sestanek prostovoljcev in mobilnost starejših

20.9.2022 ob 10. uri  se je v sejni sobi našega društva na delovnem sestanku srečalo 16 naših prostovoljcev in prostovoljk.

Koordinatorica Jelka Poje je prisotne najprej seznanila, da je projekt  E-oskrba za upokojence zaključen, ker je kvota 5000 uporabnikov dosežena. Projekt  v sodelovanju s Telekomom d.d. in ob sofinanciranju Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstva za zdravje izvaja ZDUS, potekal pa bo v  času od 1.4.2022 do 30.9.2023. V okviru trajanja projekta se uporabnikom zagotavlja  brezplačna oskrba, si pa ZDUS prizadeva, da bi se upokojencem ta ugodnost podaljšala.

Prostovoljce je koordinatorka tudi spodbudila, da svoje obiske na terenu opravijo čimprej, saj se število okuženih s korona virusom povečuje, zaradi česar bi bil osebni stik lahko zopet onemogočen.

Da pa je humano delo, ki ga opravljajo tudi kvalitetno, se prostovoljci vseskozi izobražujejo in se tako seznanjajo z novostmi, s katerimi bi starejšim omogočili boljšo kakovost bivanja. Sem nedvomno spada tudi mobilnost starejših, ki prispeva k boljši socialni vključenosti, zato sta v goste prišli Katarina Bevc in Marjana Lesjak, ki sta prisotnim predstavili storitev prevozov Sopotnik in Toyota Go. Sopotnik je v našem prostoru že dodobra uveljavljen način prevozov in ga starejši že s pridom uporabljajo, zato sta podrobneje predstavili Toyoto GO. Tudi ta storitev je za upokojence in osebe starejše od 65 let brezplačna, izvaja pa se samo v okviru meja občine Kočevje. Namenjena je tudi prevozu invalidov na vozičkih, saj vožnje opravlja kombi, je pa podobna taxi storitvi, kjer si sami si določite cilj vožnje, uro odhoda in povratka. Tako je omogočen obisk kina, kulturne prireditve, zdravnika, lekarne ali trgovine. Prevoze se lahko naroči od ponedeljka do petka med 4.30 in 22. uro  pri koordinatorki Sopotnika na tel.št. 051 426 411.  Za vsa vprašanja pa so na voljo tudi na tel. št. 030 709 709 med 9. in 15. uro.

Zadnja točka dnevnega reda je bila namenjena še povabilu na srečanje prostovoljcev PZDU Dolenjske in Bele krajine, ki bo v ponedeljek 26.9.2022 v Črnomlju.

Z zahvalo za opravljeno delo in razdelitvijo obrazcev za vpis storitev je bil sestanek zaključen.

Zapisala: Jelka Poje

 

 

Pod giljotino za človekove pravice

IZ KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “ 75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI ” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO ZOPET ENO OSEBNOST

                            KURT HUBER  ( 1893 – 1943 )

V času druge svetovne vojne se je v Nemčiji le malokdo drznil postaviti po robu režimu Adolfa Hitlerja. Poleg skupine okoli polkovnika Stauffenberga, ki je na Hitlerja julija 1944 izvedel neuspešen bombni atentat, je bilo gotovo najbolj znano odporniško gibanje die Weiße Rose ali slovensko Bela vrtnica. O organizaciji, ki je delovala na münchenski univerzi in javnost z letaki opozarjala na grozodejstva nacizma, je bilo posnetih več filmov, izdane mnoge knjige, po njenih članih pa se imenujejo ulice in šole širom države.

Ob bratu in sestri Hansu in Sophie Scholl je v najožje jedro maloštevilne skupine sodil  profesor Kurt Huber. Schollu in Alexandru Schmorelu  je januarja 1943 pomagal pri pripravi petega letaka Bele vrtnice, februarja pa je sestavil šestega, ki je bil za skupino tudi usoden. Ko sta Hans in Sophia letake raztresala po univerzitetni stavbi, ju je opazil hišnik in ju ovadil. V dveh procesih je bila šesterica vodilnih oporečnikov obsojena na smrt ter obglavljena.

Kurt Huber je pod giljotino umrl 13. julija 1943. Na sojenju je profesor, ki je sicer sprva simpatiziral z nacionalsocializmom in je leta 1940 vstopil celo v Hitlerjevo stranko, odločno obsodil nacizem in njegove metode. ” Vrnitev k jasnim moralnim načelom, k pravni državi, k zaupanju med ljudmi – vse to ni ilegalno, temveč nasprotno, pomeni ponovno vzpostavitev legalnosti “, je na očitke o protidržavnem delovanju odgovoril svojim sodnikom, zagovor pa končal z besedami filozofa Ficherja: ” In ukrepati si dolžan tako, kot da bi le od tebe in tvojih dejanj bila odvisna usoda nemške stvari in bi bila vsa odgovornost tvoja “. Pol leta po Huberjevi smrti so zavezniki nad Nemčijo iz letal odvrgli poldrugi milijon odtisov zadnjega letaka Bele vrtnice. Skupina je tako skozi Huberjeve besede svoje sonarodnjake še preko groba opozarjala na nemško stvarnost.

Toda kaj povezuje Huberja s Kočevjem? Na to vprašanje je mogoče odgovoriti le ob vpogledu v njegovo etnomuzikološko delo. V švicarskem Churu oktobra 1893 rojeni Huber je bil po izobrazbi psiholog. Od sredine dvajsetih let je na münchenski univerzi predaval eksperimentalno in uporabno psihologijo, kasneje tudi psihologijo tona in glasbe ter psihološko etnomuzikologijo. S pevcem Paulom Kiemom je po naročilu Nemške akademije v času med obema  svetovnima vojnama začel sistematično zbirati in raziskovati bavarske ljudske pesmi, leta 1930 pa sta Huber in Kiem v zgornjebavarskem Egernu organizirala prvo izmed pevskih tekmovanj, ki kot metoda zbiranja, predvsem pa popularizacije glasbenega izročila,  do današnjih dni veljajo za temeljni prispevek k istitucionaliziranemu ohranjanju ljudske glasbe na Bavarskem in v širšem nemškem prostoru.

Kot je zabeleženo v Bavarskem zgodovinskem leksikonu, so tekmovanja naslednjih šest let  ” potekala predvsem po Zgornjem Bavarskem, pa tudi v ostalih delih Bavarske in v Kočevju, nekdanjem nemškem jezikovnem otoku v Sloveniji “. Huber je o večdnevnem obisku v mestu, kjer se je tekmovanje – časnik Slovenec ga je sicer označil kot klavrno – v zaostrenem ozračju in pod močnim vojaškim varstvom odvijalo 3. in 4. avgusta 1935, napisal obsežen članek Potovanje v Kočevje, ki ga je objavil v Izvestjih akademije za znanstveno raziskovanje in nego nemštva, izšel pa je tudi kot separat.

” Bogastvo in svojskost kočevske pesmi sta bila sicer dobro znana”, je poročal o pevskem izročilu na Kočevskem, ” da pa ta pesem živi tudi še v najodročnejših krajih in to ne le pri posameznih starih ljudeh, temveč v tradicionalnem zboru fantov in deklet, mož in še posebej žena, da so ti zbori ubrani in skoraj brez izjeme pojo presenetljivo čisto in z zanesljivo usklajenostjo, tega celo v mestu Kočevju niso slutili. Za bogastvo lepih, koroško mehkih glasov, ki jih je bilo moč slišati v deželici, majhnemu Kočevju lahko zavida marsikatera nemška pokrajina in prenekatera pevska skupina “. 

Huberja so še posebej navdušile stare balade, v katerih je zaslutil odmev iz časa naselitve kočevskih Nemcev ter povezavo z gotskimi freskami, ki so bile prav tedaj odkrite pri Kočevski Reki. Če je v mnogih besedilih in melodijah zaznaval bavarski, koroški, slovenski ter ponekod celo guslarski vpliv, pa je v načinu večglasnega petja in nekaterih arhaičnih prvinah kočevske ljudske pesmi čutil srednjeveško glasbeno izročilo Srednje Nemčije, od koder naj bi po nekaterih dokumentih izhajal del prvotnih naseljencev. ” Tako se Kočevska, etnološko gledano, kaže kot bavarsko prekrit srednjenemški krajinski relikt. In ne le to. Znatni slovenski vplivi, tako snovne kot glasbene narave, pripomorejo k temu, da se nenavadna podoba te pokrajine še bolj zakomplicira “, je zapisal.

Desetletje kasneje je Huber postal simbol državljanskega poguma. Skladatelj slovite Carmine Burane, Carl Orff, se je po vojni rad skliceval na njuno prijateljstvo in mu posvetil eno svojih najboljših del, Die Bernauerin, zgodbo o bavarski različici Veronike Deseniške. Mož, ki je nekoč v kočevskem hotelu Trst preučeval kočevarsko pesem, je pač postal ” uporaben “. Tudi za Orffa, ki je kot sopotnik nacizma ob njegovi aretaciji sicer pozabil na prijateljstvo, med denacifikacijo pa se je na Huberjev račun lažno prikazoval kot član Bele vrtnice. 

Na Braču

Letošnja destinacija za dopustovanje je bilo počitniško naselje WATERMAN SUPETRUS RESORT 4* v bližini mesta Supetar na  otoku Braču. Tja smo krenili z agencijo Relax,  v soboto, 10. septembra zgodaj zjutraj, z dvema avtobusoma in s 103 člani našega društva.

Naš prvi cilj je bila trajektna luka Split, kjer smo se potniki vkrcali na trajekt za Brač, žal pa zaradi zasedenosti trajekta to ni uspelo našima avtobusoma.

    

Za nami sta prišla z naslednjim trajektom, zato smo se, po pristanku na otoku,  kar peš odpravili do počitniškega naselja.  Nastanjeni smo bili v apartmajih na različnih lokacijah, v lepih ličnih hiškah, katerih arhitektura je spominjala na mediteransko. Med hišami so se vile poti tlakovane z bračkim kamnom, obdane z raznim  zelenjem in  drevesi oljk, palm, cipres. Nekatere poti so vodile do prodnate obale, spet druge do samopostrežne restavracije s hrano  » Mama Rozi », kamor smo hodili trikrat na dan, pa do bazenov in  » bifejčkov z all inclusiv ponudbo».

Vmes so bili tudi prostori primerni za balinanje in razne druge igre, ki so jih naši dopustniki, ob vodenju in spodbujanju Relaxovih animatork Poldke in Karmen, pridno uporabljali. Vreme nam je kar dobro služilo, saj smo se  kopali,  sončili ali pa poiskali senco v zavetju starih borovcev. Zvečer smo se lahko  zabavali in  plesali ob zvokih glasbe Dua Jože in Karmen  v stavbi Forum, če nam je ostalo še kaj moči seveda, četrtkov večer pa smo prisluhnili znanim dalmatinskim pesmim in napevom, ki jih je izvajala domača klapa.

  

   

 

 

Vreme nam je kar dobro služilo, saj smo se  kopali,  sončili ali pa poiskali senco v zavetju starih borovcev. Zvečer smo se lahko  zabavali in  plesali ob zvokih glasbe Dua Jože in Karmen  v stavbi Forum, če nam je ostalo še kaj moči seveda, četrtkov večer pa smo prisluhnili znanim dalmatinskim pesmim in napevom, ki jih je izvajala domača klapa.

Agencija Relax nas je popeljala tudi na izlet po otoku. Šli smo na Vidovo goro, ki je najvišji vrh vseh jadranskih otokov, visok je 784 metrov. Z vrha je prelep razgled na okoliške otoke, med katerimi so vidne sledi  morskih tokov, proti  celini pa gorovje Velebita. Čudovit je bil pogled na znameniti Rajski rat, ki spreminja smer svoje konice kakor mu narekuje veter.  Z Vidove gore smo odšli še na Bol in si to znamenito prodnato plažo tudi ogledali.

 

Otok Brač je poznan po kamnu, belem marmorju, ki je cenjen zaradi beline in trdote. Pravijo, da je s tem marmorjem obložena Bela Hiša v Ameriki. Tudi ta kamnolom smo si ogledali. Tu še vedno deluje  kiparska šola, zelo cenjena in poznana v svetu.

Nekateri dopustniki so sredo izkoristili za celodnevni izlet z ladjico na otok Šolto. Na » fish piknicku » so jim na ladjici postregli z domačo travarico, dalmatinskim vinom in  odličnimi ribami , za dobro razpoloženje pa je s harmoniko poskrbel Jože. Tri urni postanek na plaži mesta Nečujam so izletniki izkoristili še za kopanje, nato pa se ob veselih napevih zadovoljni in nasmejani vrnili na Brač.

Petek, predzadnji dan našega letovanja, smo izkoristili še za poslednje kopanje in sončenje, za nakupe spominkov, v popoldanskem času pa nam je Slavica, tako kot vsako leto, pripravila delavnico ročnih del, letos smo izdelovali lične medvedke…….

……večer pa je bil namenjen tomboli in zabavi s plesom.

Sobota 17.september je bil dan za povratek domov. Supetar  smo zapustili v soncu  in z 28 ֯ C, bolj pa smo se bližali domu, bolj je bilo hladno. V notranjosti celine nas je spremljal dež ponekod celo pomešan s snegom, temperatura je v Liki, v okolici Gračca padla na borih 5֯ C.

 

Vseeno smo bili veseli vrnitve domov, naužili smo se sonca in morja doživeli lepe trenutke.

Napisala Tatjana ……..        in dodala

ZGODBA O BOROVNIČKAH

Kot je znano je v navadi , da Društvo upokojencev Kočevje udeležence izletov,
oziroma ko se kam peljemo z avtobusom, pogosti z bonboni in borovničevim
likerjem. Bonbone razdelimo potnikom na avtobusu, borovničke pa po navadi na
prvem postanku avtobusa.
In kaj se je letos zgodilo z borovničkami na poti na letovanje na Brač, na avtobusu št.
2 ?
Zgodba se začne takole:
V Dolgi vasi ni prišel potnik na avtobus. Dolgo smo ga klicali na telefon, dokler se le
ni oglasil rekoč, da je zaspal. Voznik je bil ves nestrpen, saj smo zamujali že 15 minut
in odločil se je, da nadaljuje vožnjo do mejnega prehoda Petrina, kjer ga bomo čakali
še 15 minut medtem ko opravimo mejni pregled. In tako se je zgodilo. Potnik je
pravočasno prišel, mi pa smo s 40 minutno zamudo nadaljevali pot. Vodič in šofer
sta se odločila, da prvi postanek v Delnicah preskočimo in gremo naprej.
»Bom pa na naslednjem postanku izkoristila priložnost, da natočim borovničke«,
sem si mislila.
Vozili smo se in vozili, ko se vendarle ustavimo na počivališču. Jaz pa željna jutranje
kave, vode nisem imela s seboj, na WC je treba.
»Kratek postanek, samo 15 minut«, reče vodič.
»Joj, spet ne bom utegnila razdeliti borovničk, moram si kupit vodo, pa še na WC, v
tem kratkem času bom komaj ujela avtobus« !
Še voznik me je slišal, kako jamram okrog teh borovničk. Predlagal mi je, da te
borovničke ponudim potnikom na trajektu, ko se bomo peljali na Brač. Steklenico pa
da bo dal v hladilnik in mi jo izročil na trajektu. Tako bodo še boljše, ohlajene. Ideja
se mi je zdela dobra, super.
V trajektni luki Split se vsi vkrcamo, ko vodička Poldka ugotovi, da avtobusa nista z
nami, da sta ostala na celini in da prideta za nami z dodatnim prevozom.
Meni je šlo kar na smeh. Tem borovničkam ni usojeno, da jih popijemo?
Ampak voznik mi je na Braču izročil steklenico , ki smo jo srečno izpraznili šele po
končanem dopustu na poti domov.

 

Športni rezultati avgust / 2022

Zadnji dan v avgustu je na balinišču na Trati v Kočevju potekalo društveno prvenstvo v balinanju za moške. Med 10 tekmovalci je prvo mesto osvojil  Henigman Jože, drugi je bil Miklič Franc, tretje mesto pa si je priboril Žagar Tone.

Vsem iskrene čestitke.

————————————————————————————————————————

Društvena prvenstva v športnih panogah, ki se odvijajo na prostem, se bodo odigrala še do konca septembra in v oktobru, hladnejše vreme pa bo dalo zmagovalce še v disciplinah, ki se odvijajo v notranjih prostorih.

Ivan Novak

Zavarovanje Brač

Za vse,  ki ste se letos odločil za letovanje na Braču,  smo  v  sodelovanju z   zavarovalnico         GENERALI pripravili skupinsko    ZAVAROVANJE ZA TUJINO Z ASISTENCO,                              saj Evropska kartica  –  NE  krije stroškov oskrbe pri zasebnikih,                                                                                                          NE krije stroškov povratka v domovino                                                                                                           stroški  se po vrnejo v višini povprečne cene enakih storitev Sloveniji, strošek zdravstvenih  storitev v tujini pa je navadno višjji, zato pogosto  tudi ni v celoti povrnjen.

KAJ NAM PONUJA  zavarovanje TUJINA

Zavarovalna vsota je do 25.000 €                                                                                                                      V primeru akutnega poslabšanja kronične bolezni je zavarovalna vsota do 1.000 €

ZAVAROVANJE KRIJE

  •  Medicinsko oskrbo in obisk zdravnika
  • Zdravljenje
  • Zdravila in zdravniški pripomočki
  • Nujne  zobozdravstvene storitve  do 100€
  • Prevoz do najbližje bolnišnice ali klinike in nazaj
  • Prevoz v domovino
  • Prevoz in bivanje za osebo, ki ostane v spremstvu zavarovanca
  • Prevoz družinskega člana ( vozovnica )
  • Prevoz posmrtnih ostankov v domovino zavarovanca
  • Vrnitev v domovino
  • Stroški zavarovanj covid kritja se povrnejo le ob predhodnem soglasju asistenčnega centra.

CENA  ZAVAROVANJA   –   za čas od 10.9.2022 – 17.9.2022  

  • starost osebe mlajše od 75 let     6,88 €
  • starost od  75 do 85 leta              10,32 €
  • starost od 85 leta dalje                13,76 €

 V kolikor se boste odločili za zavarovanje vaših počitnic, se lahko prijavite v pisarni našega društva v času uradnih ur, kjer dobite tudi vse ostale informacije.

Za ureditev zavarovanja so potrebni: ime in priimek, rojstni datum, naslov bivališča, EMŠO in davčna številka.

 

Prebrale smo ….. julij 2022

Nevenka Križ je za rubriko Prebrale smo, zopet pripravila zanimivo branje, ob tem pa zapisala: “  Pred odhodom na morje se vedno ustavim še v mestni knjižnici. Tudi tokrat sem  seznamom izbranih knjig prijazno knjižničarko prosila, da mi pomaga pri iskanju med policami. Na moje veliko presenečenje je na kup dodala še knjigo Dnevi zavrženosti. Obema se je prikradel nasmešek na obraz, meni zaradi dejstva, ker je knjiga na seznamu našega bralnega krožka, njej verjetno, ker je videla moj začudeni pogled.

Knjigo je napisala slavna italijanska pisateljica Elena Ferrante, ki piše pod psevdonimom. Zgodba je odraz sedanje družbe, a hkrati stara kot človeštvo in vedno boleča. Napisana je v prvi osebi kar daje vtis avtobiografije in je zato še toliko bolj pristna. S tem sestavkom vam želim odgovoriti na naslovno vprašanje – 

Zakaj prebrati knjigo – DNEVI ZAVRŽENOSTI

Olga je mati dveh otrok in zvesta žena moža Maria. Na pragu zgodnjih srednjih let ji Mario med pomivanjem posode pove, da jo zapušča. Ne vidi več smisla v njunem odnosu in s praznino življenja kot ga čuti sam, se je odločil, da mora oditi. Pri tem ga ne zaustavita niti neodrasla otroka in pes, ki je njegov ljubljenček. Olga se njegovega odhoda niti prav ne zaveda in pričakuje, da se bo vrnil. V njunem odnosu namreč ni bilo večjih težav, otroka ima rad in sama mu je bila na začetku zakona v močno oporo, da se je izšolal ter dobil dobro službo. Potrebovala je veliko časa, da je dojela kaj se ji je pravzaprav zgodilo.

V času od pomladi do jeseni se Olga iz uglajene in omikane osebe prelevi v divjo žensko. Za njo prihaja celo življenje in spoznavati začne, čemu vsemu se je odpovedala zaradi zakona in materinstva. Pogrezne se v globoko depresijo in postane miselno odsotna. Kopičijo se neplačane položnice, nič več ne skrbi zase, kaj šele za otroka in psa. Zapuščena, popolnoma na dnu utaplja žalost in se ne zaveda, kam jo življenje pelje. Pogrezne se v spomine, ko sta se z mamo sami prebijali skozi življenje, saj ju je doletela podobna usoda. Spomini so še kako živi, ko je kot majhna deklica iskala mamino pozornost, a je ni dobila. Sedaj se na vse pretege trudi njena hčerka (oblekla se je v njene obleke, se naličila in jo tako posnemala), da bi jo mama imela rada.  Olga danes razume, da se nekatere stvari med generacijami pač ponavljajo.

Pisateljica je povprečno družinsko krizo spremenila v pravi pekel. Osrednji lik postavi pred preizkušnje, ki se na prvi pogled zdijo nerešljive: telefon ne dela, vrat ne more odkleniti, do soseda ne zmore, … Z bolnim sinom in zastrupljenim psom postane ujetnica lastnega stanovanja in »zastrupljenih misli«. V silovitem duševnem boju povsem izgubi materinski čut in postaja vse bolj odsotna. Postane le še senca same sebe.

Otroka opazita materino ne moč in se zavesta, da gre »zares« in življenje vzameta v svoje roke. Mamo podpreta ter jo vzpodbujata, da se bori-zase in za njiju. Z neizmerno voljo, za katero se še sama čudi od kod jo jemlje, se vendarle počasi postavlja na noge. Brezpogojno zvesta le sama sebi in svojemu dostojanstvu. Ne podleže pritisku družbe in določenim družbenim normam. Zaveda se, da ne želi biti kot junakinja Tolstoja in Simone de Beauvoir, ki ob prevari moža tiho trpi in se izgublja v žalosti… . Ne, ona že ne bo tako končala!

Olga se uredi, pospravi stanovanje in poskrbi za otroka. Poišče si primerno službo in se z Mariom dogovori za preživnino. In končno odpre svoje srce čutnemu sosedu, ki ji je ves čas njene agonije stal ob strani in mu dovoli, da stopi v njeno življenje.

————————————————————————————————————————-

Ferrantejeva je mojstrsko prikazala pomembnost medčloveških odnosov, in na kako »tankem ledu« temeljijo. Koliko je potrebno truda in volje, da zapuščena oseba na novo najde bistvo življenja! Še sama sem bogatejša za nova spoznanja iz zgodbe ter prepričana, da sem vas uspela navdušiti za to zares prepričljivo zgodbo.

Nevenka Križ,  l. r.

———————————————————————————–

Pripis: Nevenka, hvala za tvoj opis in razmišljanje o knjigi, zagotovo se bo v teh poletnih dneh znašla v rokah marsikatere članice ( morda tudi člana ) našega društva. 

Barbka

 

Športni rezultati / julij 2022

Vroče julijske dneve so naši športniki, tako kot večina drugih upokojencev, preživeli ob hladnih pijačah in v senci, le najbolj zagnani so se podali na športna igrišča. Kegljanje s kroglo na vrvici, je med upokojenci v Dolenjskih Toplicah zelo priljubljeno, zato v tej disciplini vsako leto organizirajo Županov pokal Občine Dolenjske Toplice. Prisotne sta na otvoritvi nagovorila  predsednik DU Dolenjske Toplice Dušan Kraševec in vodja športnih sekcij Drago Zupančič,  pozdravil pa jih je tudi domači župan. Na dveh lokacijah, v Podturnu in v parku Balnea se je zbralo 6 mešanih ekip iz sosednjih društev upokojencev in se v prijateljskem ter sproščenem vzdušju pomerilo med sabo. Zastopali so nas: Štefan Šoštarko, Marija Jerbič, Rajko Tomše, Ivanka Šoštarko in Ivan Novak, ki so se v Kočevje vrnili zadovoljni in s povabilom za leto 2023.

V avgustu športnih tekmovanj ne bo, nadaljevali pa bomo v septembru z društvenimi tekmovanji. Razpored tekmovanj bo objavljen na spletni strani in oglasni deski društva.

Vodja športnih sekcij: Ivan Novak

 

Športni rezultati / junij 2022

V juniju so se s kegljanjem s kroglo na vrvici in orientacijskim pohodom končale 46. ŠIU PZDU Dolenjske in Bele krajine. Obeh tekmovanj so se udeležili tudi naši športniki in športnice ter se uvrstili na 9. oz. 18 mesto.

Končni rezultati 46.ŠIU PZDU Dolenjske in Bele krajine so:

  • moški:  1. mesto DU Novo mesto,  naši so bili 8,
  • ženske: 1. mesto DU Trebnje, naše športnice so osvojile 5 mesto,
  • v skupni razvrstitvi je zmagalo DU Trebnje, 6. mesto pa je pripadlo našim upokojenkam in upokojencem.  Na igrah je sodelovalo 36 društev in za osvojeno 6. mesto  ISKRENE ČESTITKE.

Pokal najboljšim je bil podeljen na srečanju upokojencev PZDU Dolenjske in Bele krajine 18. junija v Trebnjem. Srečanja, na katerem je bil slavnostni govornik predsednik ZDUS Janez Sušnik se je udeležilo tudi 21 naših članic in članov. Druženje je popestril bogat kulturni in športni program, za dobro razpoloženje pa je z dobro glasbo za ples  poskrbel domači ansambel.

V nedeljo 12. junija pa se je balinalo za Memorial Lazec v mešanih ekipah. Naše društvo so zastopali: Veljko Lavrič, Bruna Volčjak, Ivan Novak in Veronika Veselič in v družbi osmih ekip osvojili 3. mesto.

Na praznično soboto 25. junija pa se je naše društvo odzvalo povabilu Udruge umirovljenika Sunce iz Crikvenice in se udeležilo športnih iger upokojencev z mednarodno udeležbo. Sodelovali smo v dveh športnih panogah, v pikadu in  kegljanju s kroglo na vrvici. Nastopilo je 16 ekip, najboljše rezultate pa smo dosegli v kegljanju s kroglo na vrvici, saj je ženska ekipa osvojila 2 mesto, moški pa so bili tretji.

V juniju se je  nadaljevala in tudi končala liga  Dolenjske PZDU v pikadu. Naša moška ekipa je  žal izpadla že v četrt finalu, so nas pa v Prečni kjer je potekalo finale,  razveselile pikadistke: Milka Stevanič, Ivanka Šoštarko, Angela Žafran, Irena Šercer, Bruna Volčjak in Ana Domjanič saj so osvojile 1. mesto.  Iskrene čestitke za dobro igro.

Moški finale se je odigral v prostorih našega društva, 1. mesto je osvojilo DU Straža. Za pomoč pri izvedbi  tekmovanja se zahvaljujem Ireni Šercer, Robiju Pozderac in Štefanu Šoštarko.

Novičke zbral: Ivan Novak

———————————————————————————————————————-

Pripis:

Vsem športnicam in športnikom še enkrat iskrene čestitke  in hvala za dosežene rezultate ter  promocijo našega društva,   VELIKA HVALA  pa tudi Ivanu Novaku, našemu predsedniku za šport, za uspešno organizacijo in vodenje tekmovanj. 

Predsednica DU: Barbka Bižal Kolar

 

Ostanimo v koraku s časom – SVOS

Če želimo ohraniti možgane zdrave in dejavne, je pomembno da – ne glede na starost – krepimo spretnosti in izkoriščamo priložnosti za razvoj novih veščin. Obvladovanje vsakodnevnih situacij, povezanih z digitalnimi orodji je pomembno tudi pri delu na društvu in da bi preverili svoje digitalne spretnosti smo se odločili, da rešimo vprašalnik SVOS           ( spletni vprašalnik ocenjevanje spretnosti ).

30. junija ob 8. uri zjutraj je ” pisarniška ekipa društva ” sedla za računalnike v prostorih Ljudske univerze. Vprašanja so zajemala naloge iz vsakdanjega življenja in delovnega okolja, besedilne in matematične spretnosti ter reševanje problemov v računalniškem okolju. Preverjanje je trajalo dobre 3 ure, rezultati ( povsem anonimni ) pa so pokazali kakšna je naša mentalna kondicija.

Sodelovanje v tovrstnem nacionalnem projektu v okviru mednarodne raziskave spretnosti odraslih,  je bila zanimiva izkušnja, tudi s končnimi ocenami smo bili zadovoljni.

Zapisala: Barbka Bižal Kolar