OBVESTILO Policijske postaje Kočevje

Spoštovane upokojenke in upokojenci !

S Policijske postaje Kočevje so nas obvestili, da se je v zadnjem obdobju povečalo število drznih tatvin na domovih, kjer so žrtve pretežno starejši občani.  Da bi nas seznanili  s previdnostnimi ukrepi in delu storilcev, so izdali letak  s preventivnimi nasveti, katerega prosim pozorno preberite. Prav tako vas prosim, da na previdnost pred neznanci opozorite svoje sosede ali znance,  oz. da ste pozorni na dogajanja v vaši okolici. 

Predsednica DU: Barbka Bižal Kolar

OBVESTILO

»Na   Policijski   upravi   Ljubljana   opažamo   pojav  drznih  tatvin  iz stanovanjskih  hiš, ki jih storilci izvršujejo na zelo prefinjen in pretkan način,  oškodovance  pa  zavedejo  do  te  mere, da preteče kar nekaj časa, preden  ugotovijo, da so bili okradeni. O omenjenih dogodkih smo že večkrat poročali  tudi  v  medijih,  vendar  opažamo  da so ljudje še vedno premalo previdni  ali  pozorni  do neznancev, ki prihajajo na njihove domove in jih
ogovorijo.  Žrtve pa so predvsem starejši občani.

Storilci žrtev zamotijo s pogovorom  (bodisi  da  so  serviserji,  bodisi  da so prišli odkupit staro železo,  da  prihajajo  iz  elektro  službe  in si ogledujejo teren, kje bi postavili  nove  daljnovode,   da bodo opravljali sanacijo odtokov itd.) in jih  tako  zvabijo iz hiše ali od hiše, tako da je nimajo več pod nadzorom. Njihovo  odsotnost  takrat  izkoristijo  drugi  storilci in v času pogovora vstopijo  v hišo, pregledajo notranjost in odtujijo v večini primerov denar
ter  nakit. Storilci kraj nato zapustijo hišo, tisti ki pa je zamotil žrtev pa  se  vljudno poslovi in zapusti kraj. Največkrat se do hiše pripeljejo z vozilom in tako kraj tudi zapustijo.

Občanom  tako svetujemo, da imajo osebe, ki so prišle do njih nenapovedano, ves  čas  pod nadzorom in jih brez potrebe ne vabijo v prostore. Vedno  naj zaklenejo  hišo,  ko to zapustijo, ključ pa naj vzamejo s seboj, pa če tudi »stopijo  samo  za  vogal«.  Ob  tem  pa  naj  bodo  pozorni  na videz oseb (oblačila,  govor,  posebnosti)  ter  vozilo  s  katerim  so  se pripeljali (znamko, barvo, tip in reg. št. vozila).

V  kolikor kljub previdnosti postanejo žrtev kaznivega dejanja priporočamo,
da takoj obvestijo policijo na št. 113 ali najbližjo policijsko postajo.«

Boštjan Rückl, vodja policijskega okoliša na Policijski postaji Kočevje

 

Z donacijo smo obeležili mednarodni dan knjige

Smo eno redkih društev upokojencev v Sloveniji, ki ima svojo knjižnico. S podarjenimi knjigami so jo napolnili in vsebinsko oblikovali člani društva sami in v dveletnem delovanju KNJIGOTEKE se je nabralo lepo število dobro ohranjenih knjig vseh zvrsti: od romanov, leposlovnih  in strokovnih del, do literature za otroke in mladino. Kljub temu, da naši člani pridno berejo, saj pri nas ni ne članarine in ne zamudnine, pa so določene knjige ostajale na policah neizposojene, ker so bile bolj primerne za mlajšo populacijo. Zato  sta članici bralnega krožka Marija Nanjara in Neva Oberstar, ki lepo skrbita za urejenost knjižnice, naredili izbor knjig, katere smo se odločili podariti naprej. Tako so se donacije v letu 2020 že razveseli v Medgeneracijskem centru Skupaj, ki deluje v okviru Ljudske  univerze Kočevje  in  v Osnovni šoli Stara Cerkev, podružnica Željne.

Ob letošnjem svetovnem dnevu knjige je med 22. in 25. aprilom potekal  Slovenski virtualni knjižni sejem, Sejem s kavča. Članice bralnega krožka, sicer vsakoletne obiskovalke sejma, so sejmu tako prisostvovale virtualno, so pa ob tej priložnosti pristopile k vseslovenski pobudi » podarim knjigo«. Marija in Neva sta zopet stopili skupaj, znova pregledali sezname knjig  in njih izbrali takšne, ki bi bile po svoji vsebini primerne za srednješolce. Stopili smo v stik z Gimnazijo in srednjo šolo Kočevje in 9. maja sta podpredsednica DU Kočevje Tatjana Novak, nekdanja gimnazijka, in Neva Oberstar knjige predali v roke knjižničarke Dijane Grgurić Vidic, ki jih je z veseljem sprejela.

   

Obstaja rek, ki pravi, da se pot proti znanju začne z obračanjem strani, mi pa upamo, da bo nekaj teh strani tudi iz naših knjig.

————————————————————————————————————————-

ALI VESTE zakaj je prav 23. april mednarodni dan knjig?

Ne po naključju – ta dan leta 1616 so umrli trije velikani iz svetovne literature: William ShakespearMiguel Cervantes in Garcilaso de la Vega. Mnoge države po svetu, ki praznujejo ta dan, prirejajo prireditve za ohranitev kulture branja, zato berimo tudi mi.

Zapisala: Barbka

 

 

 

Razpis – SREČANJE LITERATOV PZDU Dolenjske in Bele Krajine 2021

Komisija za kulturo PZDU Dolenjske in Bele Krajine razpisuje srečanje literatov PZDU Dolenjske in Bele Krajine 2021

Kdaj in kje: lokacija in datum srečanja bosta objavljena naknadno, predvidoma nekje v juniju.

Namen in ideja: Spoštovani literati

Po dolgem času je na vidiku situacija iz katere je možno sklepati, da bi lahko izvedli srečanje literatov za leto 2021. Komisija za kulturo želi, da za čas, ki prihaja izrazimo svoja pričevanja v bolj optimistično.

NATEČAJ

Pogoji za sodelovanje: Pravico do sodelovanja imajo člani društev upokojencev Dolenjske in Bele Krajine z avtorskimi deli. Prijavljeno se lahko vsebinsko navezuje na temo osebnih doživljanj, počutij, izkušenj, resničnih dogodkov in preživljanje časa v tem ali bodočem obdobju.

Kategorija: Literarno ustvarjanje: proza, poezija, misli, kratke zgodbe, šale.

Pravila in omejitve: Žanrske omejitve ni. Dolžina besedila naj bo največ do 1500 besed. Besedila so lahko natipkana ali ročno čitljivo napisana. 

Prijava na natečaj in pošiljanje: Prijavnine ni. Na srečanju lahko sodelujejo društva upokojencev PZDU Dolenjske in Bele Krajine.

Rok prijave: do vključno petka 28.5.2021 na elektronski naslov: pzdu-dolenjske@t-2.net ali poštni naslov: PZDU Dolenjske in Bele Krajine, Čitalniška 1, 8000 Novo mesto.

V kolikor epidemiološka situacija ne bo dovoljevala srečanja, bodo poslana dela objavljena na spletni strani PZDU, če pa bodo zagotovljena finančna sredstva, bo izdan bilten z objavljenimi deli.

 

 

Razpis – SLIKARSKA IN LIKOVNA KOLONIJA ” MIRNA PEČ 2021 “

Komisija za kulturo PZDU Dolenjske in Bele Krajine razpisuje slikarsko in likovno kolonijo PZDU Dolenjske in Bele Krajine – MIRNA PEČ 2021, ki bo v 

v soboto 19.06.2021 na zbirni lokaciji Lovska koča Globodol Občina Mirna Peč

Namen in ideja: Spoštovani ljubitelji slikarskega ustvarjanja.

V več kot letu se nam je spremenilo življenje in način dela, ampak po dolgem času je na vidiku situacija, ki nam verjetno omogoča, da lahko izvedemo slikarsko kolonijo. Komisija za kulturo želi, da svoje slikarsko izražanje predstavite v svetlejši luči.  Vabljeni k sodelovanju !

NATEČAJ

Pogoji za sodelovanje: Pravico do sodelovanja imajo člani društev upokojencev Dolenjske in Bele Krajine.

Kategorija: Likovno risarsko ustvarjanje: likovno delo, risba

Pravila in omejitve: tehnika in format  nista določena, posameznik jo lahko izbere sam.

Prijava na natečaj in pošiljanje: Prijavnine ni. Na srečanju lahko sodelujejo društva upokojencev PZDU Dolenjske in Bele Krajine.

Rok prijave: do vključno petka 28.5.2021 na elektronski naslov: pzdu-dolenjske@t-2.net ali poštni naslov: PZDU Dolenjske in Bele Krajine, Čitalniška 1, 8000 Novo mesto.

Vabljeni v Mirno Peč !

 

Kegljanje s kroglo na vrvici – Liga PZDU 2021

Razpis lige PZDU v kegljanju s kroglo na vrvici

Začetek lige je predviden po 20. maju v primeru zadostnega zanimanja. Igralo se bo po pravilih, ki veljajo za igre PZDU. Vsako društvo lahko prijavi največ 2 ekipe. Turnirski sistem bo določen na podlagi št. prijavljenih ekip.

 Predsednik komisije za šport: Franci Dragan                       Predsednik PZDU: Dušan Kraševec

Prebrale smo ….. maj 2021

Neva Oberstar

Erica Johnson Debeljak
Devica, kraljica, vdova, prasica
Prevedel: Andrej E. Skubic
MK Ljubljana 2021

Pisateljica se je rodila in odraščala v Ameriki. Tam se je po končanem študiju
zaposlila kot finančna svetovalka. Na pisateljske in literarne poti pa jo je
popeljal slovenski pesnik in mož Aleš Debeljak. Od leta 1993 živi v Sloveniji,
za katero pravi, da je njena pisateljska domovina. Tu si je ustvarila dom in
družino, ki pa jo je leta 2016 doletela smrt moža in očeta.

Piše v angleščini, a vse njene knjige izidejo v slovenščini. Poleg
avtobiografskih romanov (Tujka v hiši, Tako si moj, Devica, kraljica , vdova,
prasica) se loti tudi kriminalk in raziskuje življenje pesnika s Krasa, Srečka
Kosovela. Aktivna je tudi pri prevajanju slovenskih ustvarjalcev Borisa Pahorja,
Ferija Lainščka, Daneta Zajca, Ive Svetina, Milana Dekleve in Srečka
Kosovela.

S pomočjo pisanja zadnje knjige ji uspe premagati hudo bolečino in žalovanje
ob izgubi moža. Glavna junakinja je ona – vdova. Skozi pripoved pa se
prepletajo vdove iz različnih zgodovinskih in geografskih okolij. Ob
raziskovanju položaja vdov je spoznala njihov nevidni položaj v družbi, ki se
kljub časovnim razlikam skoraj ni spremenil. Ko prebereš knjigo do konca,
dobiš odgovor na njen pomenljivi naslov.

Mama Mija: bolečina matere, za katero se je ustavil čas, kot da je s smrtjo sina
sedanjost in prihodnost izgubila smisel. »Mijina vera je lepa. Ne pridiga in ne spreobrača, ne obsoja in ne izključuje, nima občutka večvrednosti.«

Vdova Erica: ranjena volkulja, ki hoče zaščititi otroke, sebe in dobro ime moža.
Poleg vsega tega pa jo žalost mori in trga. »Zrušim se na tla. Na preprogo dnevne sobe svojega otroškega doma. Obledelo orientalsko preprogo. Iz grla se izvije votel krik. Zverski in nepoznan zvok. Zdi se, kot da mora prihajati iz kakega drugega vira, ne iz mene, prav
gotovo ne iz mene. Na dlaneh in kolenih sem, ihtim, ječim, a moja lica so
suha. Nobenih solz, nobene vlage. «

V knjigi se prepletajo modre misli s kruto realnostjo vsakdanjih banalnih
dogodkov in besed. Pretresljiva pripoved, ki se te dotakne v vse pore tvojega
telesa.

Športni rezultati – april

V okviru tekmovanj PZDU  Dolenjske in Bele Krajine so se v aprilu odigrale prve tekme v petanki.  Našo ekipo sestavljajo: kapetanka Veronika Veselič, Štricelj Gorazd, Volčjak Bruna in Jalovec Anton, vodja pa je Ivan Novak.  Tekmujemo v skupini H z Ribnico 1, Ribnico 2 in Sodražico.

odigrana so bila 4 kola, rezultati pa so:

  • 1. kolo –  Ribnica 1 : DU Kočevje    /  24 : 32  v puntih in v zmagah      1: 2
  • 2. kolo –  DU Kočevje : Ribnica 1     / 32 : 27  …………………………  2 : 1
  • 3. kolo –  Sodražica : DU Kočevje   /   0  : 39   ………………………..   0 : 3
  • 4. kolo –  DU Kočevje : Sodražica    /  39 : 0   …………………………   3 : 0

5. in 6. kolo  bosta odigrana v maju 2021, prvi dve ekipi se uvrstita v nadaljnje  tekmovanje.

Prispevek pripravil : Ivan Novak

Obnovimo našo Zemljo

Dan Zemlje, 22. april, je praznik vseh zemljanov, ki ga praznujemo že od leta 1970.  Letošnja tema je ” obnovimo naš planet “.  Čas virusa, ki nam že leto dni kroji življenje, nas opozarja na skrb za preživetje in na ohranitev našega naravnega okolja. Od vsakega od nas je odvisno kakšen zrak bomo dihali, kakšno vodo bomo pili, kakšno zapuščino bomo pustili našim zanamcem.

Dan Zemlje  praznujmo s spoštovanjem in spoštovanjem do naravnega sveta,  z dobrimi deli pa to tudi dokažimo:

  • OČISTIMO PLASTIKO V LOKALNEM PARKU ALI GOZDNIH POTEH: Naj bo vrečka za smeti naša spremljevalka, da lahko s sprehoda v naravnem okolju prinesemo svoje odpadke in poberemo tiste, ki tja ne sodijo.
  • ZAMENJAJMO IZDELKE ZA KUHINJO IN GOSPODINJSTVO: kolikor je le mogoče uporabljajmo bio izdelke za kuhanje in čiščenje, razgradljive vrečke iz krompirjevega škroba in ostala okolju prijazna embalaža pa naj postanejo stalnica.
  • POSADIMO DREVO ali ZASADIMO DIVJE CVETOVE IN DOMAČE RASTLINE. Vzpodbujajmo lokalno skupnost o sajenju več dreves in avtohtonih vrtnih gred s  cvetočimi rastlinami na javnih prostorih, morda lahko celo sami zasadimo svoje drevo ali svoj vrt. Ptice nam bodo hvaležne, opraševalci pa bodo poskrbeli za vzdrževanje ekosistema.
  • LOČUJMO ODPADKE , RECIKLIRAJMO ALI PONOVNO UPORABIMO:  Odgovoren odnos do okolja  začnimo z odgovornim odnosom do odpadkov. Z recikliranjem in ponovno uporabo poskrbimo, da stvari, ki jih ne potrebujemo več ne zavržemo, temveč jim omogočimo ponovno uporabo za enak ali drug namen.
  • PRIHRANIMO VODO: Zapravimo veliko vode, zato se potrudimo in varčujmo z njo. Kako? Odpravimo napake pri vodovodni napeljavi (puščanje cevi in pip), kupimo varčne pralne in pomivalne stroje, z vodo bodimo racionalni pri tuširanju, umivanju zob…, za zalivanje vrtov uporabljajmo deževnico ali kapljično namakanje in še in še. Vsaka kapljica šteje.

            ZDRAV PLANET ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE !!!!

K stricu v Kočevsko Reko

IZ KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO ZOPET ENO OSEBNOST

                  BURKHARD ZINK   ( 1396 – 1474 ali 1475 )

Čeprav je Burkhard Zink mrtev že več kot pol tisočletja, njegovo ime v Nemčiji in še posebej na rodnem Švabskem nikakor ni neznano. V Augsburgu, mestu prelomnih zgodovinskih dogodkov in številnih znamenitih osebnosti, od sv. Urha, Mozartovega očeta Leopolda, Bertholda Brechta in Rudolfa Diesla, do Napoleona III. ter očeta in sina Holbeina, ga uvrščajo med svoje najpomembnejše someščane. Še bolj se z njim seveda ponašajo v domačem Memmingenu , kjer so mu postavili tudi spomenik.

Slavo si je leta 1396 rojeni Zink zagotovil kot pisec augsburške kronike. V štirih knjigah je ne le popisal zgodovino švabske prestolnice v 14. in 15. stoletju, temveč prikazal tudi svojo lastno življenjsko pot ter tako ustvaril prvo sodobno avtobiografijo v nemškem jeziku. Zinkovo delo je zelo individualno in strokovnjaki pravijo, da imajo njegovi zapisi med nemškimi kronikami prav poseben položaj: z izražanjem osebnega odnosa do dogajanj svojega časa nam namreč omogoča izjemen vpogled v miselnost poznosrednjeveškega meščanstva.

Zinka je usoda že zarana povezala tudi z našimi kraji. V spominih je o tem poročal: ” In ko se je potem pisalo leto 1407, sem kot enajstleten mladenič zapustil Memmingen, svojega očeta in vse svoje prijatelje ter odpotoval z nekim študentom – tudi jaz sem bil študent in sem že skoraj štiri leta hodil v šole  – da sva torej odšla na Kranjsko, v vindišarske dežele, proti trgu z imenom Ribnica, ki leži na Kranjskem, šest milj za Ljubljano v smeri Hrvaške. V tej deželi sem potem ostal sedem let in tam obiskoval šolo, kajti moj oče je imel pravega brata, ki je bil župnik v vasi po imenu Reka. To je bila velika, lepa vas ter je k njej sodilo še pet drugih vasi z imeni Gotenica, Pausenprunnen itd., kjer je bil moj gospod 30 let župnik in je v deželo prišel z ženo grofa Ortenburškega, ki ga je postavila za duhovnika, ker je bil njen pisar…”. Župnik Zink , prvi po imenu znani župnik na Kočevskem nasploh, je fanta, ki je pri štirih letih ostal brez matere, želel vzgojiti v naslednika. V varstvo ga je zaupal ortenburškemu stavbnemu mojstru v Ribnici, Hansu Schwabu.

Žal so se odnosi med stricem in nečakom skalili, ko ga je župnik hotel poslati v dunajske šole. Mladenič  se je skrbniku uprl in sprta sta se razšla. Vrnil se je v Memmingen, da bi prevzel svoj del materine zapuščine, vendar pa se je tam med njegovo odsotnostjo vse spremenilo; oče se je ločil od druge žene,  bratje so pomrli, njegovo dediščino pa so prijatelji, ki so verjeli, da bo strica nasledil kočevskoreški župnik, prepustili Burkhardovi sestri. ” Zelo sem se kesal, da nisem ostal pri svojem gospodu”, se je spominjal ” in zato sem se vzdignil ter nemudoma odpotoval nazaj v deželo. A ko sem prispel tja, sem prišel z dežja pod kap: moj gospod je bil mrtev in je vse svoje premoženje zapustil svojim štirim otrokom in drugim ljudem, imel je namreč štiri potomce, torej sem zastonj hodil nazaj in si utrudil noge, kajti vse skupaj mi ni prineslo prebite pare; in prav se mi je godilo – če bi ostal pri njem, bi vse pripadlo meni.”

Zinki ni preostalo drugega kot vrnitev domov. V Memmingenu se je skušal izučiti za obrtnika, a mu rokodelstvo ni šlo, zato se je pokoril svakovi želji in se lotil šolanja, da bi postal duhovnik. Kot potujoči študent je vandral po Bavarskem ter se preživljal s poučevanjem in prepevanjem na ulicah. Leta 1415 je prvič prišel v Augsburg, kjer naj bi začel službovati kot pripravnik, a se je znova premislil, opustil študij ter naslednjih nekaj let delal za razne trgovce. Na njegove sposobnosti je postal pozoren Jos Kramer, vpliven augsburški trgovec s krznom in tkaninami, ki ga je vzel pod svoje okrilje in ostal njegov pokrovitelj do smrti, čeprav se mu je mladi mož za nekaj časa hudo zameril, ko se je poročil z njegovo služkinjo Elizabeto, ki je v zakonu rodila deset od skupaj dvajsetih Zinkovih otrok. Po njeni smrti se je Zink poročil še trikrat, dve leti pa živel v divjem zakonu tudi z gospodično, ki ga je tožila, ko jo je zaradi nezvestobe pognal iz hiše. Spor je izgubila.

Za Zinkovo uveljavitev v Augsburgu je bila ključna vojna. Ko je leta 1422 spodnješvabska prestolnica v spopadu z rodbino Zollerjev priskočila na pomoč mestu Rottweil, je s Kramerjevim soglasjem stopil v najemniško vojsko. V kratkem času se je povzpel na položaj blagajnika in pisarja celotne pehote mestne zveze. Opazili so ga tudi augsburški veljaki. Že dve leti kasneje je enega od mestnih svetnikov spremljal na potovanje h kralju Sigismundu na Madžarsko, leta 1427 ga je mesto napotilo v Rim, kamor je nesel denar prokuratorju, ki se je angažiral v nekem škofovskem sporu, leta 1430 pa je v Benetkah za Augsburg kupoval smodnik. Po Kramerjevi smrti mu je župan Peter von Argon zaupal službo tehtničarja, ki jo je opravljal, dokler se ni osamosvojil kot uspešen trgovec.

Burkhard Zink je dočakal za tiste čase visoko starost. Ob trgovanju in pisanju kronike je veliko delal tudi za mesto, tako da njegovo ime vse do dopolnjenega sedemdesetega leta lahko najdemo na seznamih mestnih uradnikov, nazadnje v vlogi blagajnika. Še več kot šestdesetleten je na konju v petih dneh premagal razdaljo do 400 km oddaljenega Trenta, da bi iz rok tamkajšnjega škofa odkupil enega svojih sinov, ki ga je duhovni gospod zaprl. Umrl je leta 1474 ali 1475, za seboj pa zapustil dediščino, ki mu zagotavlja trajno mesto v zgodovini.

 

 

Prebrale smo ….. april 2021

Nevenka Križ

Zapis o prebrani knjigi MONGOLSKE PEGE
Knjiga Mongolske pege je prvi roman slovenskega kantavtorja Zorana Predina.
Izšel je lansko leto in ga bere že vsa Slovenija.
Tudi sama sem bila kar radovedna, kaj je v romanu opisal. Pričakovala sem
ljubezen in jo tudi našla. Ne eno, za celih pet stoletij jih je, različnih, nasilnih,
hudomušnih, vedrih, pogumnih, poštenih.
Na začetku dve vrsti različnih kratkih zgodb in zgodovine nas na koncu povežejo
v zapuščino Gorazda Dimca, povzpetniškega člana stranke Slovenija Slovencem,
ki umre v zapletenih okoliščinah. Revež se nam kar zasmili, kaj vse je v svojem
kratkem življenju zagrešil. Imel se je za čistokrvneža, pisatelj pa nam pove, da je
slovenski narod zapacal z vsem, kar mu je prišlo pod prste, od turških semen do
sodelovanja z OZNO, od množičnih pomorov do pedofilije.
Tudi Kočevje, Kočevska Reka in Kočevski Rog imajo svojo vlogo v romanu.
Priporočam!