Zavarovanje – Pag 2021

Za vse,  ki ste se letos odločil za letovanje na Pagu,  smo  v  sodelovanju z   zavarovalnico         GENERALI pripravili skupinsko    ZAVAROVANJE ZA TUJINO Z ASISTENCO,                              saj Evropska kartica  –  NE  krije stroškov oskrbe pri zasebnikih,                                                                                                          NE krije stroškov povratka v domovino                                                                                                           stroški  se po vrnejo v višini povprečne cene enakih storitev Sloveniji, strošek zdravstvenih  storitev v tujini pa je navadno višjji, zato pogosto  tudi ni v celoti povrnjen.

KAJ NAM PONUJA  zavarovanje TUJINA

Zavarovalna vsota je do 25.000 €                                                                                                                      V primeru akutnega poslabšanja kronične bolezni je zavarovalna vsota do 1.000 €

ZAVAROVANJE KRIJE

  •  Medicinsko oskrbo in obisk zdravnika
  • Zdravljenje
  • Zdravila in zdravniški pripomočki
  • Nujne  zobozdravstvene storitve  do 100€
  • Prevoz do najbližje bolnišnice ali klinike in nazaj
  • Prevoz v domovino
  • Prevoz in bivanje za osebo, ki ostane v spremstvu zavarovanca
  • Prevoz družinskega člana ( vozovnica )
  • Prevoz posmrtnih ostankov v domovino zavarovanca
  • Vrnitev v domovino
  • Stroški zavarovanj covid kritja se povrnejo le ob predhodnem soglasju asistenčnega centra.

CENA  ZAVAROVANJA   –   za čas od 11.9.2021 – 18.9.2021  

  • starost osebe mlajše od 75 let     6,88 €
  • starost od  75 do 85 leta              10.32 €
  • starost od 85 leta dalje                13,76 €

 V kolikor se boste odločili za zavarovanje vaših počitnic, se lahko prijavite v pisarni našega društva v času uradnih ur, kjer dobite tudi vse ostale informacije.

Za ureditev zavarovanja so potrebni: ime in priimek, rojstni datum, naslov bivališča, EMŠO in davčna številka.

 

 

 

 

 

Bili smo v Kamniku

Naš letošnji prvi izlet je bil v petek, 2.julija. Pot nas je vodila v osrednjo Slovenijo, v mesto Kamnik z dvema gradovoma, samostanom in slikovito obrtniško ulico ter Arboretum Volčji Potok. V Kamniku smo si pod vodstvom prijazne vodičke ogledali srednjeveški del mesta in se sprehodili po ulici, ki še vedno kaže nekdanji utrip mesta, saj je bilo tu polno obrtnikov od mesarjev, klobučarjev, jermenarjev, krojačev … Na stavbah so izveski za posamezno obrt in kar začutiš lahko živahnost in življenje nekdanjih prebivalcev. Žal pa v današnjem času ulica sameva in zdi se, da jo obiščejo samo turisti. Srečali smo župana občine Kamnik, ki nas je prav prisrčno pozdravil in nagovoril. Šli smo tudi mimo hiše Rudolfa Maistra in se povzpeli na grad Zaprice, v katerem smo si ogledali muzej, ki hrani artefakte od začetka mesta v 13. stoletju (1224 leta) , do meščanske kulture. Zanimiva je bila tudi
razstava majolik s prekrasnimi poslikavami.
Na poti v Volčji Potok smo se ustavili še na kosilu in se malo spočili. Arboretum je v vsakem letnem času poseben, vedno si lahko ogledaš rastline, ki cvetijo in se pokažejo v vsej lepoti v vsakem obdobju. Tokrat so cvetele vrtnice in poletne cvetlice. Od daleč smo lahko opazovali razstavo dinozavrov in kitov v naravni velikosti.
Na izletu nam je služilo vreme, saj ni bilo prevroče . Med izletniki je bilo čutiti prijetno vzdušje in upam, da jim je bilo lepo.

Tatjana Novak, vodička na izletu

 

   

    

       

 

    

Velikan slovenske gimnastike

IZ KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO ZOPET ENO OSEBNOST

                            PETER ŠUMI  (1895 – 1981)

Ime Petra Šumija je bilo v slovenski športni javnosti dolgo domala pozabljeno. Razlogi morda tičijo tudi v njegovih težavah s povojno oblastjo, zaradi česar je zapustil domovino. Pa vendar je bil Šumi eden najuspešnejših slovenskih telovadcev vseh časov, ki je bil ob Leonu Štuklju in Borisu Gregorki v zlati dobi slovenske gimnastike med obema vojnama sposoben poseči po najvišjih svetovnih lovorikah.

Tako kot še mnogi drugi, ki jih je življenje povezalo s Kočevjem, tudi Šumi ni bil kočevski otrok. Rodil se je 29. junija 1895 v Kranju. Šumijevi so bili za tiste čase premožna družina, saj so imeli ob obdelovalni zemlji v lasti še gostilno in mesarijo, zato so si lahko privoščili bivanje v središču mesta.

Peter je osnovno šolo končal v domačem kraju, potem pa začel obiskovati ljubljansko gimnazijo. A zaradi nagajivosti, oziroma prej mladostne razigranosti, so ga iz gimnazije izključili. Zato je šolanje nadaljeval v Kočevju. Ni znano, ali so bili kočevski profesorji strpnejši od ljubljanskih, ali pa se je umiril mladi mož, vsekakor pa  je šolo uspešno končal in leta 1913 kot bančni uradnik nastopil službo v Trstu.

Prihodnji jugoslovanski reprezentant je pod bratovim vplivom v Kranju začel telovaditi že pri sedmih letih. Leta 1912 je prestopil v vrste ljubljanskih telovadcev, kjer se je brusil pod vodstvom legendarnega Viktorja Murnika, še isto leto pa v drugi vrsti Ljubljanskega Sokola odpotoval tudi na sokolski izlet v Prago in tam v svoji kategoriji zmagal. Leto kasneje je v Trstu tekmoval že kot član prve postave.

Njegovo športno pot je leta 1914 začasno prekinila vojna. V Beogradu, kamor je  bil na lastno željo premeščen tik pred izbruhom sovražnosti, se je Šumi kot prepričan Slovan pridružil srbski vojski in z njo doživel kalvarijo umika iz Srbije. Med umikom je zbolel za škrlatinko in tifusom. Zavetišče je poiskal pri nekem kmetu, kjer pa so ga prijeli nemški vojaki, ki so ga izročili Avstrijcem. Obtožen je bil dezerterstva in zaprt na ljubljanskem gradu.

A sreča v nesreči je hotela, da je bil primer zaupan prav vojaškemu sodniku, ki je bil Petrov bratranec. Uničil je obremenilne dokumente ter sorodnika tako obvaroval smrtne kazni. Naslednja tri leta je telovadec prebil v avstrijski uniformi n preživel grozote Soške fronte.

Leta 1922 je 1. jugoslovanski vsesokolski zlet v Ljubljani Mednarodna gimnastična zveza združila z izvedbo svetovnega gimnastičnega prvenstva. Jugoslovansko vrsto je vodil Viktor Murnik, med tekmovalce pa se je na izbirni tekmi uvrstil tudi Peter Šumi. Atletski mnogoboj, ki je obsegal vaje na drogu, bradlji, krogih in konju z ročaji ter proste vaje, skok v višino, suvanje krogle, plavanje na 50 m in tek na 100 m, je spremljal sam kralj Aleksander s soprogo Marijo. Na veliko navdušenje javnosti se je ob Čehu Pehačku z enakim številom točk na prvo mesto uvrstil Šumi in razdelila sta si zveneč naslov mednarodnega telovadnega prvaka.

Vendar pa se je Šumi v športno zgodovino z zlatimi črkami dokončno vpisal štiri leta kasneje, ko je v francoskem Lyonu ponovil ljubljanski uspeh. Tudi tokrat je tekmovalni program obsegal vaje na orodju, skok v višino, suvanje krogle, tek, plavanje in prosto vajo, dodali pa so mu še plezanje po vrvi. Že med kosilom po tekmah je jugoslovanski član sodniškega zbora poklical Murnika in mu sporočil, da bo po znanih podatkih Šumi najverjetneje ponovno stopil na najvišjo stopničko. In res je drugouvrščenega tekmovalca prehitel za skoraj šest točk, kar je bil, kot je ob njegovi smrti zapisal Leon Štukelj, izreden uspeh. Izreden še toliko bolj, ker Šumijevega rezultata naslednjih osemdeset let ni uspel ponoviti nihče več! Šele leta 2007 je Kitajec Yang Wei postal drugi človek, ki je dvakrat zaporedoma posegel po naslovu svetovnega prvaka v gimnastičnem mnogoboju.

Zadnjič se je Šumi kot tekmovalec svetovnega prvenstva udeležil leta 1930 v Luksemburgu. Zmagal tokrat ni, je pa osvojil drugo mesto na konju z ročaji. Le na olimpijskih igrah mu žal ni bilo dano nikoli tekmovati. Leta 1924 in 1928 – podatki o udeležbi se v literaturi razlikujejo – je v Parizu in Amsterdamu iz nepojasnjenih vzrokov sodeloval kot sodnik, odhod na naslednje igre v Los Angelesu pa mu je leta 1932 preprečila odločitev, da jugoslovansko moštvo zaradi previsokih stroškov v ZDA ne bo odšlo. Čez štiri leta je na olimpijske igre v Berlinu znova odpotoval kot sodnik, saj je med tem sklenil svojo tekmovalno pot.

Podoba Petra Šumija gotovo ne bi bila popolna, če bi prezrli, da je z bratom Francom ter dvema partnerjema leta 1921 v Kranju ustanovil prvo jugoslovansko tovarno gumijastih podpetnikov. Iz podjetja Vulkan se je razvila današnja Sava Kranj. Firmo je sicer v času gospodarske krize prevzel avstrijski Semperit, vendar pa v Savi še vedno poudarjajo svoje korenine in s tem Šumijevo ime.

Kot rečeno, je Šumi po vojni prišel v konflikte z oblastjo. Med službovanjem pri tržaškem narodnoosvobodilnem odboru so od njega zahtevali, da dela kot obveščevalec. Zato je leta 1947 pobegnil v Švico, od tam pa kasneje odšel v Avstrijo. V domovino se je pogosto vračal, zadnja leta je še posebej veliko časa prebil na Bledu. Maja 1981 je mesec dni pred 86. rojstnim dnem umrl na Dunaju. pokopan je na ljubljanskih Žalah. Vse do pozne starosti je ostal telesno dejaven ter veliko hodil in telovadil, pozimi pa smučal.

Športni rezultati – junij

V juniju so se nadaljevale in tudi končale 45.ŠIU PZDU Dolenjske in Bele Krajine. Rezultati:

Kegljanje s kroglo na vrvici

Moška ekipa je nastopila 2.6.2021 v Dolenjskih Toplicah v sestavi: vodja Rajko Tomše, Štefan Šoštarko, Bojan Levstik, Jože Krapež in Ivan Novak ter osvojila 10. mesto. Posamezno je bil Ivan Novak 25, Štefan Šoštarko pa 32.  Prav tako 10. mesto je  osvojila naslednji dan v Semiču naša ženska ekipa, za katero so tekmovale: vodja  Marija Jerbič, Ivanka Šoštarko, Angela Žafran in Majda Klepac.

 

Petanka: 7.6. so se v Trebnjem pomerile ženske ekipno, naše tekmovalke: vodja Bruna Volčjak, Veronika Veselič in Veronika Janež so osvojile 6. mesto, nekoliko slabše pa so se 8.6. odrezali moški, saj so zasedli 17. mesto.  V ekipi so bili: vodja Ivan Novak, Jože Krapež in Gorazd Štricelj.

            

Orientacijsko pohodništvo: potekalo je 10.6. v Malem Slatniku. Naše društvo so zastopali: vodja Cveto Gornik, Silva Žagar, Angela Žafran, Marjan Lipovec in Bojan Levstik  in osvojili 6. mesto.

Balinanje: 21.6. so v Sodražici tekmovale ženske ekipe. Balinale so: vodja Veronika Veselič, Majda Klepac, Veronika Janež in Marija Petrovčič, osvojile so 9. mesto.

Balinarji pa so se 22. 6. zbrali na balinišču Jezero na Trati v Kočevju, saj je organizacija tekmovanja pripadla DU Kočevje. Domača ekipa v zasedbi: vodja Gorazd Štricelj, Velimir Lavrič in Dušan Žagar je zasedla 10. mesto. Sodnik tekmovanja Ivan Novak in pomočnik Janez Zule sta svoje delo opravila odlično, kar so  z izrečenimi pohvalami potrdili tudi vodje sodelujočih društev, k uspešni organizaciji pa sta s svojim delom v okrepčevalnici  prispevali tudi Veronika Veselič in Bruna Volčjak. Vsem za opravljeno delo, iskrena hvala.

Pikado: tekmovanje v pikadu je potekalo 29.6. v organizaciji DU Podgorje Stopiče. Nastopile so: vodja Jelka Poje, Ivanka Šoštarko, Ana Domijanič in Angela Žafran. Ekipno so osvojile 14. mesto, posamezno je bila Angela Žafran 15., Ivanka Šoštarko pa 22.   Naslednji dan so se moške ekipe pomirile v Škocjanu. Zastopali so nas: vodja Štefan Šoštarko, Rajko Tomše, Zdravko Loknar in Zvone Poje in zasedli 14. mesto. Posamezno je bil naš najboljši Štefan Šoštrko s 7. mestom, Zdravko Loknar je bil 10.    in  še

Šah: šahisti so se 1.7. zbrali v Šentjerneju. Štiričlanska ekipa: vodja Franc Volf, Toni Malnar, Janez Devjak in Franc Cebin je zasedla odlično 3. mesto, kar je tudi naš najboljši rezultat na letošnjih igrah.  Čestitke.

S tekmovanjem v šahu so se uradno končale 45. ŠIU PZDU Dolenjske in Bele Krajine. Skupno je nastopilo 31 društev v 9 panogah. Najboljša ženska ekipa je bila iz Mirne, najboljša moška pa iz Črnomlja. Skupni zmagovalci iger 2021 so bili športniki in športnice DU Mirna.

DU Kočevje je skupno osvojilo  8. mesto, ženske ekipe so bile 9. moški pa so zasedli 5. mesto.

Poročilo je pripravil predsednik komisije za šport in rekreacijo Ivan Novak, ki se ob koncu iger zahvaljuje vsem tekmovalkam  in tekmovalcem, ki so se kljub pomankanju treningov, zaradi corona virusa,  uspeli pripraviti za tekmovanja in nas zastopati na minulih športnih igrah.

 

 

 

Medved ne sme izumreti

IZ KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO ZOPET ENO OSEBNOST

   KAREL MARIJA ALEKSANDR AUERSPERG (1859 – 1927)

Ko je Bog z vrha Triglava ustvarjal svet, je pred desetletji zapisal zbiratelj ljudskih pripovedi Julij Kontler, si je medved želel živeti na Štajerskem, saj je tam baje veliko čebel. A Bog mu je dodelil bivališče v temačnih kočevskih gozdovih. Kosmatinec je bil šokiran in ob slabi novici je po nerodnosti prevrnil kotel zlata, ki se je razlilo po zemlji. Bog je kovini zato zaukazal, naj se vrne v kotel, strugo, po kateri je pritekla, pa je napolnil z vodovjem Mure. Ta bo ljudem svoje bogastvo razkrila šele, ko bo Slovan spet vzljubil brata Slovana.

Zgodba iz let po razpadu avstro-ogrske države priča o slovanskih čustvih naših dedov, vendar pa tudi o tem, da je Kočevska že takrat bila znana kot medvedja dežela. Ne po naključju. Tako kot v Avstriji, kjer so medveda popolnoma iztrebili, je bila največja evropska zver namreč sredi 19. stoletja tudi pri nas že tik pred izumrtjem. Število živali je zaradi nebrzdanega lova, ki so ga oblasti spodbujale z denarnimi premijami, upadlo na vsega 30 – 40 primerkov. Zadnji gorenjski medved je pod streli obležal leta 1872, nekaj kasneje je podplatar izginil iz Trnovskega gozda, že prej pa se je njegova sled izgubila tudi na Menini planini in v Zgornji Savinjski dolini.

V takšnih razmerah so kočevski vojvode Auerspergi začeli ukrepati. Na svojem veleposestvu, največjem v Sloveniji, so leta 1889 medveda zavarovali. Formalno zaščita sega še v obdobje predzadnjega vojvoda Carlosa, ki je umrl leta1890, vendar pa v zapisih najdemo podatek, da je njegov naslednik Karel Marija Aleksander, krajše Karel, že pred stričevo smrtjo prevzel upravljanje posestev, tako da je žival dejansko zavaroval on. Ukrepi so bili obsežni: prepovedano je bilo celo polagati zastrupljene volčje vabe, da bi jih medved ne požrl in poginil, zagotovljeno pa je bilo tudi plačilo za škodo , ki jo bo zver povzročila ljudem, saj so se v knežji upravi zavedali, da bodo z naraščanjem populacije konflikti postali neizbežni.

In res so postali. Tako je časnik Slovenec leta 1912 pisal o dveh mirtoviških lovcih, ki sta medveda s palico izbezala iz brloga nad Kolpo in ga obstrelila s šibrami, potem pa celo kožo odnesla le zato, ker je žival med bojem z njunim psičem padla v prepad. Štorijo je pospremil s silovitim napadom na graščaka:

” Mogočnemu grofu Auerspergu pa, kojega revir je brez vsakega dvoma kriv, da se je zopet zaleglo toliko medvedov po dolenjski strani, bi oblast prav lahko dopovedala, da ima svoje medvede ograditi, ako bi se slavna oblast seveda upala!” je godel časnik in nadaljeval: ” Zato pa bi bilo prav, če bi poslanci v tem oziru oblasti dopovedali, da je grof Auersperg državljan s takimi pravicami in dolžnostmi kakor vsi drugi! Visoki gospod naj lovski šport goji, kolikor hoče, a nikakor ne sme iti tako daleč, dabi njegovi medvedi postali prava javna nevarnost za naše prebivalstvo! ” V deželnem zboru je bila malce kasneje res vložena ” protimedvedja ” interpelacija, vendar vlada nanjo ni odgovorila.

Verjetno pa ostrini napadov na Auersperga ni botrovala le jeza zaradi medvedov, ki sta jih ščitila tudi kneza Windischgrätz in Schönburg-Waldenburg, temveč bolj nasprotovanje nemštvu. Februarja 1859 na Dunaju rojeni knez je bil vrsto let podpredsednik zgornjega doma avstrijskega parlamenta in vodja liberalne Ustavne stranke, potem pa je Kočevje zastopal še v državnem zboru. Veljal je za vnetega podpornika nemštva in predvsem nemškega šolstva, avstrijskemu državljanstvu pa se ni hotel odreči niti po razpadu monarhije, čeprav je ta odločitev, že po njegovi smrti, pripeljala do podržavljenja pretežnega dela družinske veleposesti v tedanji Jugoslaviji.

Za razliko od brata Franca, ki je bil strasten kvartopirec in se je pred upniki umaknil v Ameriko, kjer se je poročil s hčerko milijonarja Hazard, ob koncu prve svetovne vojne pa kot vojaški zdravnik umrl v Galiciji, je bil Karel Auersperg mož dolžnosti. Za svoje posesti je zgledno skrbel, na Kočevskem pa se je zadrževal precej več kot njegovi predhodniki. Zelo se je angažiral pri gradnji kočevske železnice, ustanavljal pa je tudi proizvodne obrate, med njimi danes izginulo žago v Jelendolu in eno največjih  slovenskih žag v Kočevskem Rogu. Prebivalci Kočevja so vojvodo poznali kot radodarnega pokrovitelja: bil je protektor podpornega društva za siromašne učence kočevske gimnazije, njegove pomoči pa so bili deležni tudi novomeški frančiškani in bolnišnica na Kandiji. Prav tako je denarno izdatno podprl gradnjo nove župnijske cerkve ob Rinži in vojvodska klop, ki je začuda preživela vse ujme 20. stoletja, v svetišču še vedno spominja nanj in na njegovo ženo Eleonoro.

Kajpak pa je Karel Auersperg najpomembnejši kot naravovarstvenik. Pri zaščiti medveda je ob Schönburg-Waldenburgu in Windischgrätzu v evropskem merilu odigral pionirsko vlogo. Dravska banovina je npr. medveda zavarovala šele leta 1935, Italija štiri leta kasneje, Avstrija pa leta 1971. Nič manj pomembna ni bila knezova odločitev, da na čelo svoje gozdarske uprave postavi dr. Leopolda Hufnagla, ki je utemeljil sonaravno gospodarjenje s kraškimi gozdovi in zaščitil pragozdne ostanke na knežjih posestih. Začetki našega naravovarstva tako torej posredno  in neposredno nosijo tudi Auerspergov pečat.

V zadnjih letih življenja je knez s sinovo smrtjo doživel hud udarec. Podobno kot je sam postal dedič vojvodine, ker je njegov bratranec padel v nekem dvoboju, je sedaj prihodnost moral graditi na vnuku. Oktobra 1927 je na Dunaju podlegel možganski kapi. Nasledil ga je 12- letni Karl Adolf, s katerim se je ob izbruhu 2. svetovne vojne zaključilo tristoletno bivanje Auerspergov na Kočevskem.

Natečaj za fotografije

Komisija za tehnično kulturo ZDUS razpisuje fotografski natečaj s katerim odpira prostor ustvarjalnosti za vse upokojence – ljubitelje fotografije  Utrinki s potepanja v naravi.

 

Pogoji sodelovanja: Pravico do  sodelovanja imajo vsi člani društev upokojencev, ki so vključena v ZDUS.

Prijava na natečaj, označevanja fotografij, pošiljanje: Prijavnine ni.  Na natečaju sodelujejo vsi udeleženci, ki bodo avtorske digitalne fotografije s sklicem na temo Utrinki iz potepanja v naravi poslali do vključno 31.julija 2021 po elektronski pošti na naslov: dijana.lukic@zdus-zveza.si

Vsak avtor lahko sodeluje največ s tremi fotografijami ( barvnimi ali črno belimi ). Fotografije morajo biti v JPEG formatu v velikosti do max 2 MB. Najdaljša stranica fotografije naj meri največ 1920 pikslov.

Vsaka fotografija  naj bo obvezno označena z imenom in priimkom avtorja, zaporedno številko in naslovom fotografije. ( Primer oddaje treh fotografij: Janez Novak 1 Kurent, Janez Novak 2 Maske, Janez Novak 3 Norčije ). Lice fotografije mora biti brez podatkov.

Udeleženci razpisa naj se usmerijo v fotografiranje motivov v naravi, ki jih opazijo med svojimi sprehodi. Na fotografijah naj bo narava z vsemi lepotami in posebnostmi, ki jih nudi. Izbirajo naj se motivi zanimivih pokrajin zjutraj, pri dnevni svetlobi, v somraku ali ponoči. Zanimive so tudi fotografije živali, ki so fotografirane v naravnem okolju in naj bodo v prvem planu ter fotografije cvetja in dreves v naravnem okolju. Poudarek naj bo na prikazu narave in na oseb. 

Skupaj s fotografijami  pošljite še naslednje podatke: ime in priimek avtorja, v katero DU ste včlanjeni, naslov prebivališča, telefon in elektronski naslov. Prejete fotografije organizator hrani v e-arhivu ZDUS kot del natečajne dokumentacije.

Avtorske pravice: S prijavo udeleženec zagotavlja, da so izdelki avtorski in dovoljuje      njihovo objavo za namene promocijske dejavnosti rokodelstva Komisije za tehnično                kulturo ZDUS, kar vključuje tudi objavo v medijih ZDUS, (reviji ZDUS Plus, Novičkah ZDUS, spletni strani ZDUS, na Facebook ZDUS z ustrezno navedbo avtorja.

Sodelovanje na natečaju in objave niso honorirane. Na natečaju ne morejo sodelovati člani ocenjevalne komisije.

Izbor izdelkov za razstavo, objavo in obveščanje avtorjev: Prejete fotografije bo do 15.08. 2021  pregledala ocenjevalna komisija v sestavi: Vladimir Kraljič – predsednik, Viljem Šetar in Nevenka Vidmar – člana.  Komisija bo odločila katere in koliko fotografij bo razstavljenih in avtorji bodo o tem obveščeni do  31.08.2021. Komisija bo pri izboru upoštevala naslednje kriterije: upoštevanje pogojev za sodelovanje, vsebinska ustreznost in skladnost z razpisano temo, estetska vrednost in tehnična dovršenost, inovativnost pristopa.

V primeru izbora večjega števila fotografij bo organizator prilagodil trajanje razstave tako, da bodo razstavljene vse fotografije.

Odločitve ocenjevalne komisije so dokončne.

Razstava fotografij natečaja bo v prostorih ZDUS Kebetova ul.9, Ljubljana  od 1.septembra 2021 do 30. novembra 2021. Vse izbrane fotografije bodo objavljene tudi na spletni strani ZDUS:

Podrobne informacije o natečaju vam lahko posredujeta                                                                      Dijana Luki, ZDUS tel: 01 515 52 41, 051 656 532. E mail: dijana.lukic@zdus-zveza.si                  Vladimir Kraljič, tel: 041 720 134,  e-mail: kraljic.vladimir@t-2.si

 Teme naslednjih četrtletnih fotografskih natečajev v letu 2021

  • Bogastvo jeseni  Objava tega natečaja bo 15.septembra 2021.

V tem natečaju bodo objavljene tudi teme  natečajev za razstave v letu 2022, objavljeni bodo v Novičkah ZDUS, spletni strani ZDUS in na FB ZDUS.

PRIPIS  DU Kočevje:

Razpis je objavljen v skrajšani obliki, v  kolikor rabite dodatne informacije  jih  dobite v tajništvu društva, lahko pa vam ga v celoti pošljemo na vaš e-mail.   

Upamo, da bo natečaj k sodelovanju privabil tudi kakšno našo članico ali člana, zato ne pozabite vzeti na sprehod tel. oz. fotoaparata,  morda pa se najde kakšen zanimiv posnetek. 

Želimo vam  veliko ustvarjalnega navdiha in uspeha.

 

 

Natečaj za rokodelski izdelek OLEPŠAJMO SE

Komisija za tehnično kulturo ZDUS razpisuje natečaj za rokodelski izdelek “ Olepšajmo se ” s katerim želi vzpodbuditi domiselnost in ustvarjalnost izdelave nakita iz različnih materialov za vsako priložnost.

 

 

Pogoji sodelovanja: Možnost sodelovanja imajo vsi člani društev upokojencev, ki so vključena v ZDUS.

Prijava na natečaj, označevanja izdelkov, pošiljanje: Prijavnine ni. Vsak udeleženec lahko sodeluje z največ enim kompletom ( ogrlica ali verižica, zapestnica, uhani, prstan, broška – ista tehnika in material ) nakita ali s tremi posameznimi kosi nakita glede na temo natečaja. Nakit mora biti ročno izdelan, iz različnih naravnih in umetnih materialov kot so: različne vrvice, žice, perlice, glina, papir, usnje, slama, les, čipka in drugi materiali. 

Priporočeno je, da so izdelki na primerni podlagi za razstavo, zaradi omejitve razstavnega prostora v vitrini omejeni na površino do največ 30 x 30 cm.

Avtor pošlje svoje izdelke na naslov: ZDUS, Kebetova 9, 1000 Ljubljana                                      do  vključno do 31.7.2021

Vsak izdelek mora biti opremljen z napisnim listkom velikosti 10 x 5 cm. Na njem morajo biti podatki avtorja: IME, PRIIMEK, NAZIV DU, KRATEK NAZIV IZDELKA ( tehnika in material ), na hrbtni strani pa KONTAKTNI PODATKI AVTORJA- NASLOV PREBIVALIŠČA, E-NASLOV in TELEFON. 

V primeru, da izdelek prijavlja skupina rokodelk morajo biti navedena imena vseh izvajalk s tem, da se na hrbtni strani napišejo vsi podatki vodje te skupine. 

Avtorske pravice: S prijavo udeleženec zagotavlja, da so izdelki avtorski in dovoljuje      njihovo objavo za namene promocijske dejavnosti rokodelstva Komisije za tehnično                kulturo ZDUS.

Izbor izdelkov za razstavo in obveščanje avtorjev: Prejete izdelke bo pregledala ocenjevalna komisija do 15.08. 2021 v sestavi: Zdenka Bevc Škof – predsednica, Branka Bizjan in Marija Turk po naslednjih kriterijih: zadostitev pogojev za sodelovanje, skladnost z razpisano temo, estetska, tehnična in uporabna vrednost, domiselnost izdelkov in etnografska značilnost okolja avtorja. Avtorji bodo o izboru izdelkov za razstavo obveščeni do 31.08.2021. Neizbrani izdelki bodo vrnjeni avtorjem.

Razstava izbranih izdelkov bo v vitrini v prostorih ZDUS, Kobetova ul. 9, Ljubljana in bo trajala od 1.septembra 2021 do 30. novembra 2021. Izdelki bodo prikazani tudi na spletni strani ZDUS.

Podrobne informacije o natečajih dobite pri:                                                                                      Nika Antolašić: tel. 01 519 50 86, e-pošta: tajništvo@zdus-zveza.si                                       Zdenka Bevc Škof: 031 604 564,  e-pošta: upokojenci.gorica@gmail.com

 Teme naslednjih četrtletnih rokodelskih natečajev v letu 2021

  • Pletarimo – pletarski izdelki iz različnih materialov – v 4. kvartalu 2021. Objava tega natečaja bo 15.septembra 2021.

V tem natečaju bodo objavljene tudi teme za natečaje v letu 2022, objavljeni bodo v Novičkah ZDUS, spletni strani ZDUS in na FB ZDUS.

PRIPIS  DU Kočevje:

Razpis je objavljen v skrajšani obliki, v  kolikor rabite dodatne informacije  jih  dobite v tajništvu društva, lahko pa vam ga v celoti pošljemo na vaš e-mail.   

Upamo, da bo natečaj k sodelovanju privabil tudi kakšno našo rokodelko, saj vemo, da so prave umetnice v izdelovanju nakita.

Želimo vam  veliko ustvarjalnega navdiha in uspeha.

Srečanje rokodelcev Slovenije v Kočevju

Objavljamo poročilo                                                                                                                                                            predsednika Komisije za tehnično kulturo ZDUS Branka Suhadolnika  o 

 Letnem  srečanju rokodelcev 2021 v Kočevju

Tudi letos smo skupaj Društvo upokojencev Kočevje in Komisija za tehnično kulturo ZDUS organizirali tradicionalno že šesto letno srečanje rokodelcev, ki je bilo 17. junija 2021 v Kočevju. Začetek srečanj je bilo leto 2015, ko smo se srečali v Gornjem Gradu, nato pa smo nadaljevali v  Puconcih, Gorišnici, Višnji Gori in Radljah ob Dravi.

Zbrali smo se v DU Kočevje, kjer so gostitelji pripravili ustrezni zunanji pokriti prostor na katerem se je zbralo 56 udeležencev iz 25 DU iz 10 PZDUS.

V programu so v nagovorih sodelovali: Barbka Bižal Kolar – predsednica DU Kočevje, ki je predstavila zgodovino in aktivnosti  svojega DU, Janez Sušnik – predsednik ZDUS, ki je poudaril pomen rokodelstva v ZDUS, Milica Korošec – podpredsednica PZDU Dolenjske in Bele Krajine, ki opisala rokodelske aktivnosti na Dolenjskem, Branko Suhadolnik – predsednik KTK ZDUS, ki je prikazal vse letošnje aktivnosti na področju rokodelstva v ZDUS.

V nadaljevanju so gostitelji izvedli zanimiv kulturni program: Pevska skupina Mavrica, je pod spremljavo harmonikarja Gregorja Kuzme zapela ljudske slovenske pesmi, dramska skupina Kofetarice je zaigrala zelo aktualni upokojenski skeč, plesna skupina Zimzelenke pa je zaplesala ples v dežju.

Skupaj je iz DU Kočevja sodelovalo v kulturnem programu in pripravi srečanja 34 članov DU.

Tatjana Novak, vodja rokodelskega krožka je opisala rokodelsko aktivnost v DU, predstavila rokodelsko razstavo, ki so jo pripravile njihove rokodelke in povabila vse udeležence, da si jo ogledajo v prostorih DU. Razstava je bila zelo zanimiva in izvirna in na njej je 8 rokodelk predstavilo izdelke, ki so jih naredile v času epidemije.

Po obisku razstave so si udeleženci ogledali središče Kočevja in cerkev sv. Jerneja. Vodič Mihael  Petrovič je zanimivo predstavil zgodovino in zgodbe posameznih zgradb v Kočevju.

Srečanje smo nadaljevali s kosilom in druženjem v gostišču Jezero ob Rudniškem jezeru.

Udeleženci so ocenili, da je srečanje zelo uspelo in naslednje leto se vidimo spet v drugi PZDU.

   

                

         

         

        

 

                                                                                     

 

Hura !!! Končno gremo na IZLET

Po dolgem času vas vabimo na IZLET.

Kam ?      V Kamnik in Arboretum Volčji Potok

Kdaj ?      petek 2. julij 2021,  ob 8.00 uri iz avtobusne postaje Kočevje

Program :    

  • 10.00 uri prihod v Kamnik, kjer nas bo čakal vodič. Med vodenjem po mestu bo na voljo 30 minut za kavo ali WC.                                                                                                                 
  •  11,30 ogled gradu Zapriče
  •  13.15 kosilo v Gostilni Repnik ( ob cesti v Volčji Potok )
  •  15.00  individualni ogled Arboretuma
  •  17.00 povratek v Kočevje

Cena :   36 €   zajema vodenje, vstopnine, kosilo in prevoz

Prijave:   v pisarni društva  do vključno ponedeljka  28. junija 2021

Opomba:  Izlet bo organiziran, če bo prijavljenih več kot 40 oseb

LEPO VABLJENI !!!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

.

Lepo vabljeni.