Neznano je postalo znano

15.oktobra smo se ob 7. uri zjutraj odpravili na izlet v neznano. Poln avtobus potnikov
je do Ribnice ugibalo, kateri kraj si bomo ogledali. In res, Anica in Neva sta uganili
ime kraja, ampak to smo povedali šele, ko smo na Senožečah zapustili avtocesto in
zavili proti Štorjam in Štanjelu.

Naš cilj je bil Štanjel, eno najstarejših naselij na Krasu in ima še danes stalne prebivalce. Že od daleč nas je pozdravljala veduta kraja s srednjeveškim gradom in cerkvijo Sv. Daniela z zvonikom limonaste oblike . Po Štanjelu nas je popeljal vodič. Najprej smo si ogledali galerijo v gradu Štanjel, kjer je razstava del Lojzeta Spacala, saj je slikar v tem kraju ustvaril velik del svojega opusa. Po ozkih, kamnitih ulicah smo krenili po Štanjelu . Obiskovalca takoj prevzame kraška arhitektura, ki je tesno povezana s kamnom. V obdobju med obema vojnama je arhitekt in tedanji župan Maks Fabiani srednjeveško vasico temeljito posodobil, pri tem pa je ohranil duh kraja. Pot nas je vodila do Ferrarijevega vrta, ki se nahaja pod
vilo. Z zadnje strani ima elemente gradu, s sprednje pa je videti kot kraška hiša in z
edinstvenim vodnim sistemom, ki napaja bazen v spodnjem delu vrta. Vrt je terasasto
zgrajen in takoj očara z elementi iz kamna , rastlinami in bazenom z zlatimi ribicami.
Od tu je čudovit pogled na okolico, vse do Nanosa. Ogledali smo si še značilno
kraško hišo, zgrajeno iz kamna v dveh etažah. V višjem delu je bil en bivalni prostor ,
ki je služil kot kuhinja in spalnica. Štedilnik je bil brez dimnika. Spodnji prostor je bil
namenjen živalim in gospodarskim opravilom, prešanju grozdja, ki daje rdeče vino
teran. Na koncu naše poti po Štanjelu smo si v gradu ogledali še razstavo o življenju
in delu arhitekta Maksa Fabianija. Po končanem ogledu smo se spočili v grajski
kavarni in zapustili terasasto zgrajeni Štanjel.
Z avtobusom smo se odpravili proti naši naslednji destinaciji – osmici. Tako pravijo
običaju še iz časov Franca Jožefa, ko kmetija pripravi pogostitev kar v kleti s kraškimi
jedmi , da s tem malo zasluži za stvari, ki jih na kmetiji ne pridelajo. Osmico smo
imeli na turistični kmetiji Leban v naselju Lipa. Tudi nam so postregli v kleti, najprej z
narezkom salam , sira in pršuta in seveda teranom. Ker smo bili že kar lačni smo
planili po narezku, saj so vabile vonjave sveže narezanega pršuta. Po kosilu z joto in
štruklji, so se zaslišali zvoki harmonike . Z nami sta potovali tudi dve novi članici
društva, ki smo ju slovesno sprejeli med naše vrste, zapeli smo tudi upokojensko
himno. Anici in Nevi smo za pravilno napoved o imenu kraja kamor smo bili
namenjeni, podarili torto, ki sta jo razdelili med potnike. Izvedli pa smo še tombolo za
popestritev dogajanja po kosilu. Za eno, dve in tri vrstice so srečneži prejeli lepo
nagrado. Na koncu pa nam je gospodar kmetije zaigral na harmoniko, tako da smo
še malo zaplesali.
Ves čas izleta sta nas spremljala lepo vreme, sonce in kraška burja. Pa tudi dobre
volje ni manjkalo. Kras smo prevozili po dolgem in počez, kar trikrat smo šli skozi kraj
Komen, ki je upravno središče Krasa. Polni vtisov smo se vračali proti domu, kamor
smo prispeli v večernih urah.

Vodja in organizator izleta: Tatjana Novak

  

Rokodelke na izletu

Po kar triletnem premoru smo se rokodelke v sredo, 13. oktobra odpravile na izlet v dolino Petra Klepca, Osilnico in Kostel. Zelo smo se veselile tega izleta, saj gre za drugačno obliko druženja, a so razne bolezni in druge obveznosti oklestile udeležbo, tako da je na izlet odšlo samo 10 rokodelk in vodje sekcij na društvu. Z nami je bila tudi naša predsednica društva Barbka Bižal Kolar.

V Osilnico smo se peljali z manjšim avtobusom preko Strme Rebri. Ustavili smo se na razgledni ploščadi in občudovali pokrajino in dolino Kolpe. Videl se je vrh Snežnika, na slovenski strani pa je bil Snežnik odet v meglo.

Ko smo prišli v dolino, smo naredili postanek v Osilnici, seveda pri Kovaču, saj brez jutranje pijačke in kave ne gre. Pot smo nadaljevali ob Kolpi. Ustavili smo se pri cerkvici Sv. Ane. Z vrha je prekrasen pogled na dolino Kolpe in okolico. V dolini, pod cerkvijo pa se nahaja staro pokopališče, skrito med drevesi. Letnica, ki se je dala prebrati, je bila 1912.

Mimo Petrine smo šli naravnost na ogled gradu Kostel, kjer nas je pričakala vodička Laura. Povedala nam je nekaj o obnovi gradu in kostelskih ljudeh in njihovih običajih. O tem smo si ogledali tudi film. Grad deluje zelo mogočno in kraljuje nad dolino Kolpe.

Nato smo odšli na druženje s člani Društva upokojencev Kostel v njihovih uradnih prostorih, ki se nahaja v stavbi bivše pošte in banke. Kostelke so nam pripravile prisrčno srečanje. Postavile so razstavo njihovih ročnih del in že je stekla beseda o izmenjavi delavnic. Same so skuhale  čušpajz , njihovo tradicionalno jed in nam postregle še s pijačo in domačim pecivom. Srečanje je minilo v
prijetnem vzdušju. Izmenjali smo si izkušnje, predstavili svoje delo in dejavnosti.

Kostelkam se lepo zahvaljujemo za sprejem, posebej njihovi predsednici Milojki Malnar.
Zahvaljujemo pa se tudi našemu društvu in predsednici, ki nam je omogočila, da smo odšli na izlet v Kostel in dolino Petra Klepca.

Mentorica: Tatjana Novak

Vsako srečanje – nova poznanstva, nova doživetja

Naše mesto, pozabljen kraj tam nekje na jugu,  in Kočevsko z neokrnjeno  naravo,  ob veliki podpori  Občine Kočevje in turističnih delavcev , privabljata k nam  vedno večje število obiskovalcev. Z odprtjem redne linije potniškega vlaka v Kočevje, brezplačnim prevozom za upokojence in širjenju dobrega glasu o našem društvu, smo tudi mi postali                     ” turistično dejavni, saj nas upokojenska društva  Slovenije večkrat pokličejo za informacije o  zanimivostih kraja in možnih ogledih, nekatera pa se odločijo tudi za srečanja z nami.

18. junija, dan po uspešni organizaciji  ” Srečanja rokodelcev Slovenije”, so k nam na obisk prišli upokojenke in upokojenci iz DU Motnik. Pripeljali so se z vlakom,  kjer sta jih  na postaji  pričakala  Marija in Ivan. Med sprehodom po mestu, do sprejema na našem društvu, sta jih seznanila z zgodovino kraja, Ivan pa jih je nato popeljal do vznožja Mestnega vrha, saj so izlet izkoristili še za  pohod do Jelenovega studenca. Popoldan jim je razkazal še jezero, ker pa so bili prvič v Kočevju jih je na koncu pospremil še nazaj na vlak.

7.9.2021 so nas obiskali upokojenci in upokojenke iz DU Boris Kidrič iz Ljubljane. Tudi oni so se pripeljali z vlakom,  kjer jih je na železniški postaji prijazno sprejela Marija ter popeljala na ogled mesta. Sprejeli smo jih tudi na društvu, z njimi pokramljali in izmenjali izkušnje. Na njihovo vprašanje, ali nas lahko priporočijo še kakšnemu drugemu društvu smo seveda odgovorili pritrdilno, saj se zavedamo, da tudi mi prispevamo k dobremu ugledu našega kraja.

30.9.2021 pa se je v Kočevje ( zopet z vlakom ) pripeljalo kar 70 upokojencev in upokojenk iz Šmartnega ob Paki. Z njimi sta prišla tudi  njihov župan in podžupan, na veselje vseh ljubiteljev nogometa pa tudi nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance, trener Bojan Prašnikar. Na postaji sta jih tokrat poleg naše Marije pričakala še podžupan Gregor Košir in direktorica OU Kočevje Lili Štefanič. V programu, ki smo jim ga pripravili so si pod vodstvom Mihaela Petroviča ml. ogledali cerkev, prijazno so jih sprejeli v Pokrajinskem muzeju Kočevje,  predstavniki njihovega DU in občine pa so prišli k nam na društvo, kjer smo sproščeno poklepetali. Skupina se je pred odhodom iz Kočevja zbrala  v Gostilnici in pizzeriji Briški kjer so jim postregli s kosilom, pozdravit jih je prišla  tudi predsednica Barbka, se jim zahvalila za obisk , Marija pa jih je na koncu  pospremila do železniške postaje in jim zaželela srečno pot nazaj. Srečanje je bilo prijetno, druženje pristno in obljubili smo jim, da tudi mi obiščemo njihovo društvo in Šmartno ob Paki.

 

1. oktober mednarodni dan starejših

Občina Kočevje je v letu 2019 postala del mreže ” Starejšim prijazne občine “. To  v luči dobrega sodelovanja občutimo tudi v Društvu upokojencev Kočevje, zato smo se z veseljem odzvali povabilu, da 1. oktobra, ob mednarodnem dnevu starejših, sodelujemo na dnevu odprtih vrat v Kulturnem centru Kočevje.
Na prireditvi, ki je bila lepo organizirana, žal pa premalo obiskana, smo se predstavili s programom dela in našimi dejavnostmi, nastopili pa smo s plesno skupino Zimzelenke in gledališko skupino Kofetarce.  Z zanimanjem smo se udeležili predstavitev  Zdravstvenega doma Kočevje, tako vaj za krepitev zdravja, kot tudi predavanja in praktičnega prikaza oživljanja, navezali pa smo tudi stike in spoznali delovanja društev in organizacij, ki skrbijo za boljše življenje starejših v naši občini.

Razstava ročnih del v novembru

O RAZSTAVI ROČNIH DEL IN UMETNIŠKIH STVARITEV UPOKOJENCEV OBČINE KOČEVJE
Društvo upokojencev Kočevje pripravlja razstavo ročnih del vseh upokojencev in upokojenk. Želimo si, da se čim več upokojencev odzove našemu povabilu, saj je to priložnost, da pokažejo širši javnosti kako kreativni so.
Zbiranje izdelkov bo v ponedeljek, 8. novembra  od 9. do 12. ure, za zamudnike pa v četrtek, 11. novembra od  14. do 17. ure.
OGLED RAZSTAVE
Otvoritev bo v ponedeljek, 15. novembra  ob 16. uri, s krajšim kulturnim programom.
Ogled bo možen v torek in sredo (16.11.2021  in 17.11.2021 ) od 9. do 12. ure in
v četrtek ( 18.11.2021 ) od 9. do 17. ure.
Lepo vabljeni !
Mentorica : Tatjana Novak
Ob vstopu v društvo upoštevajte pogoje PCT.  Hvala

Pričetek telovadbe in kegljanja

Obveščamo vas, da se pričenjata:

  • Telovadba v OŠ Ljubo Šercer, ki jo bo vodila Meri Kočevar. Vabljeni                           vsako sredo od 16. do 17.30 ure. 
  • Kegljanje  na kegljišču Gaj,                                                                                                                        vsak  četrtek do konca novembra od 13. do 16. ure, kasneje bo kegljišče zaradi prenove zaprto.

Za vstop v vadbene prostore je obvezno upoštevanje PCT pogojev.

Delavnica SAMOPOMOČ IZ NARAVE

V sredo,  20. oktobra ob 9. uri,  vas vabimo v sejno sobo našega društva na delavnico SAMOPOMOČ IZ NARAVE.  Vodila jo bo Mojca Poje, predstavila nam bo darove gozda, domačo lekarno, izdelavo tinktur ter pripravo domačega smrekovega mazila.

Število udeležencev je omejeno na 20, zato je potrebna predhodna prijava.

Kontaktna številka: Jelka Poje: 070 875 022, lahko pa se prijavite tudi v društveni pisarni ali po tel. 01/895 15 78

Za vse udeležence veljajo PCT pogoji.

” NEZNANO ” prihajamo!

Vabimo vas na ” izlet v neznano “.   Na potep bomo odšli v petek 15. oktobra ob 7. uri  zjutraj iz avtobusne postaje Kočevje. 

Zaradi korona omejitev bomo odšli samo z enim avtobusom, zato sprejemamo prijave do zapolnitve mest v avtobusu. Ker je zanimanje veliko, pohitite s prijavami, ki jih sprejemamo v pisarni društva.  Cena izleta ( prevoz, kosilo in vstopnine ) je 30 €.

Čeprav v manjšem številu in brez plesa se bomo imeli lepo, zato vabljeni !!!!!

Za vse udeležence velja PCT pogoj.

 

S slavnostnim vlakom v KOČEVJE

Iz dnevnika neznanega udeleženca

Kakor je znano se je kočevska proga otvorila 27.9. 1893 s slavnostnim vlakom. Na njem so bili vsi, ki so bili poklicani ali je bil tudi kakšen tak , ki ga »ni bilo treba«.

Ljubljana, Grubarjev kanal :  Na bregu kanala je bilo le malo navdušencev.
Lavrica: Narodne zastave, grom topičev, le slivovke ni bilo.
Škofljica:20 ljudi….
Šmarje: Veliko ljudi in dolg nagovor takratnega ministra.
Grosuplje: Velika množica ljudi in dober zajtrk.
Čušperk: Krasne deklice, krasni šopki.
Dobrepolje: Župnik je pozabil govor in se samo po nemško pogovarjal z ministrom, tudi godba je igrala.
Velike Lašče: Med govorom župana je neka srborita osa letala. Dobro, da ga ni pičila ali pa
ministra, saj je tudi mimo njegove glave letala. Je pa spremljala nekega žurnalista
čisto do kupeja.
Ortnek: Nobene zastave ni, minister in še en poslanec se nasmihata mlademu Kozlerju.
Žlebič: ….tu ni postaje, a si jo želijo, je napisano na transparentu.
Ribnica: Velikansko navdušenje.                                                                                                          Dolenja vas (Lipovec): Eden izmed poslancev je iz tega konca, ampak postaje ni.
Srednja vas(Stara Cerkev): Nemška trobojnica in vsi nemško govorijo, minister je navdušen.
Kočevje: Nobene deželne zastave, krasni šopki, krasne deklice v kočevski noši, vse nemško.
Banket izboren, šampanjec ravno tako, izvrstne smotke in čudovit ministrov smehljaj.
Jaz, ki sem to spremljal pa sem nekaj časa pozdravljal nemško, nekaj časa pa
slovensko. Človek dandanes ne ve kaj je prav.

Vožnja nazaj
Ti ljudje so zelo točni, jaz sem komaj ujel vlak, na postaji pa je ostal nek žurnalist,
zanj se niso sekirali, saj je opravil svoje. Vse postaje na povratku so bile prazne, to
pa je sramotno za deželne veljake in se jezijo, ker so ljudje tako malomarni.

(Slovenski narod,27.9. 1893)

Zapisala: Neva Oberstar, članica BK

                                                         in    VLAK  DANES    27.9.2021