Nevenka Križ je za rubriko Prebrale smo, zopet pripravila zanimivo branje, ob tem pa zapisala: “ Pred odhodom na morje se vedno ustavim še v mestni knjižnici. Tudi tokrat sem seznamom izbranih knjig prijazno knjižničarko prosila, da mi pomaga pri iskanju med policami. Na moje veliko presenečenje je na kup dodala še knjigo Dnevi zavrženosti. Obema se je prikradel nasmešek na obraz, meni zaradi dejstva, ker je knjiga na seznamu našega bralnega krožka, njej verjetno, ker je videla moj začudeni pogled.
Knjigo je napisala slavna italijanska pisateljica Elena Ferrante, ki piše pod psevdonimom. Zgodba je odraz sedanje družbe, a hkrati stara kot človeštvo in vedno boleča. Napisana je v prvi osebi kar daje vtis avtobiografije in je zato še toliko bolj pristna. S tem sestavkom vam želim odgovoriti na naslovno vprašanje –
Zakaj prebrati knjigo – DNEVI ZAVRŽENOSTI
Olga je mati dveh otrok in zvesta žena moža Maria. Na pragu zgodnjih srednjih let ji Mario med pomivanjem posode pove, da jo zapušča. Ne vidi več smisla v njunem odnosu in s praznino življenja kot ga čuti sam, se je odločil, da mora oditi. Pri tem ga ne zaustavita niti neodrasla otroka in pes, ki je njegov ljubljenček. Olga se njegovega odhoda niti prav ne zaveda in pričakuje, da se bo vrnil. V njunem odnosu namreč ni bilo večjih težav, otroka ima rad in sama mu je bila na začetku zakona v močno oporo, da se je izšolal ter dobil dobro službo. Potrebovala je veliko časa, da je dojela kaj se ji je pravzaprav zgodilo.
V času od pomladi do jeseni se Olga iz uglajene in omikane osebe prelevi v divjo žensko. Za njo prihaja celo življenje in spoznavati začne, čemu vsemu se je odpovedala zaradi zakona in materinstva. Pogrezne se v globoko depresijo in postane miselno odsotna. Kopičijo se neplačane položnice, nič več ne skrbi zase, kaj šele za otroka in psa. Zapuščena, popolnoma na dnu utaplja žalost in se ne zaveda, kam jo življenje pelje. Pogrezne se v spomine, ko sta se z mamo sami prebijali skozi življenje, saj ju je doletela podobna usoda. Spomini so še kako živi, ko je kot majhna deklica iskala mamino pozornost, a je ni dobila. Sedaj se na vse pretege trudi njena hčerka (oblekla se je v njene obleke, se naličila in jo tako posnemala), da bi jo mama imela rada. Olga danes razume, da se nekatere stvari med generacijami pač ponavljajo.
Pisateljica je povprečno družinsko krizo spremenila v pravi pekel. Osrednji lik postavi pred preizkušnje, ki se na prvi pogled zdijo nerešljive: telefon ne dela, vrat ne more odkleniti, do soseda ne zmore, … Z bolnim sinom in zastrupljenim psom postane ujetnica lastnega stanovanja in »zastrupljenih misli«. V silovitem duševnem boju povsem izgubi materinski čut in postaja vse bolj odsotna. Postane le še senca same sebe.
Otroka opazita materino ne moč in se zavesta, da gre »zares« in življenje vzameta v svoje roke. Mamo podpreta ter jo vzpodbujata, da se bori-zase in za njiju. Z neizmerno voljo, za katero se še sama čudi od kod jo jemlje, se vendarle počasi postavlja na noge. Brezpogojno zvesta le sama sebi in svojemu dostojanstvu. Ne podleže pritisku družbe in določenim družbenim normam. Zaveda se, da ne želi biti kot junakinja Tolstoja in Simone de Beauvoir, ki ob prevari moža tiho trpi in se izgublja v žalosti… . Ne, ona že ne bo tako končala!
Olga se uredi, pospravi stanovanje in poskrbi za otroka. Poišče si primerno službo in se z Mariom dogovori za preživnino. In končno odpre svoje srce čutnemu sosedu, ki ji je ves čas njene agonije stal ob strani in mu dovoli, da stopi v njeno življenje.
————————————————————————————————————————-
Ferrantejeva je mojstrsko prikazala pomembnost medčloveških odnosov, in na kako »tankem ledu« temeljijo. Koliko je potrebno truda in volje, da zapuščena oseba na novo najde bistvo življenja! Še sama sem bogatejša za nova spoznanja iz zgodbe ter prepričana, da sem vas uspela navdušiti za to zares prepričljivo zgodbo.
Nevenka Križ, l. r.
———————————————————————————–
Pripis: Nevenka, hvala za tvoj opis in razmišljanje o knjigi, zagotovo se bo v teh poletnih dneh znašla v rokah marsikatere članice ( morda tudi člana ) našega društva.
Barbka