Proslava je bila 12. februarja 2026 ob 18. uri v sejni sobi društva. V nagovoru je predsednica društva Barbka Bižal Kolar poudarila pomen kulture na splošno in kako jo doživljamo kot posamezniki. Kulturno leto 2026 je letos posvečeno pisateljici Zofki Kveder in pesniku Srečku Kosovelu, kajti poteka 100 let od njune prerane smrti.
Z opisi njunih življenjskih poti in del sta proslavo oblikovali Barbka in Tatjana. O Srečku Kosovelu je spregovorila Tatjana Novak. Komaj 22 let je imel. ko je umrl zaradi posledic prehlada, gripe in na koncu meningitisa. Več kot 1000 pesmi je napisal, pa tudi krajša prozna besedila. Njegove pesmi so osebno izpovedne, lirične, socialno angažirane. Pisal je tudi v konstruktivističnem slogu ( kons ). Njegova pisava je težko berljiva, zato imajo proučevalci njegovih del nemalo težav. Med njimi je znan Anton Ocvirk, ki je leta 1967 izdal njegove pesmi v konsih z naslovom Integrali. Zakaj tako pozno? Njegov starejši brat
Stano Kosovel, časnikar in pesnik, je dela brata ljubosumno čuval.
Barbka in Tatjana sta prebrali pet pesmi: Burja, Pa da bi znal, Balada , Svetilka ob cesti,
Predsmrtnica ( … neizrabljen k pokoju bom legel …)
Našo prvo poklicno pisateljico pa je predstavila Barbka. Zofko Kveder je nemirna žilica že zelo zgodaj gnala v svet, celo v Kočevju je živela 8 mesecev, ustalila pa se je v Zagrebu, kjer je pod udarci usode tudi umrla. Napisala je številne novinarske članke, eseje, črtice, romane in drame, ki so jih uprizarjali v Pragi, Zagrebu in Beogradu. Bila je tudi prevajalka in urednica. Predvsem pa je bila pionirka, ki je kot ena prvih avtoric pri nas spregovorila o ženskah. Pisala je v slovenščini, češčini, največ pa v hrvaščin, a je na Hrvaškem malo poznana. Za to je krivo več dejavnikov. Njena politična dejavnost, pa nestrinjanje s takrat cenjenim pesnikom Antunom Gustavom Matošem, v neki kavarni naj bi celo klofnila Miroslava Krležo. Umetniška žilica pa se nadaljuje iz roda v rod, tudi njene potomke so umetnice, ki pa skrbno varujejo njeno zapuščino in skrbijo da njeno ime ne gre v pozabo.
Na proslavi smo prisluhnili tudi milemu glasu gospodične Ire Avstelj, ki je ob svoji
spremljavi na ukulele zapela dve ljudski pesmi. In kot vedno nam je ubrano
zapel tri pesmi še naš pevski zbor pod vodstvom Nine Skebe, med njimi uglasbeni
Prešernovi pesmi Luna sije in Soldaško.
Po proslavi je občinstvo vse nastopajoče nagradilo z aplavzom, predsednica
društva pa je vse povabila na prijateljsko druženje. Za pogostitev in sladke dobrote so poskrbele naše ” Kočevske bombice”.
