Nevenka Križ nas je zopet razveselila s prispevkom o prebrani knjigi. posebnega. Nevenka, hvala !
———————————————————————————————————————–Kratka vsebina odlične knjige Belo se pere na devetdeset. Napisala jo je slovenska novinarka in pisateljica Bronja Žakelj in sloni na avtoričini iskreni pripovedi o družinskih preizkušnjah. Zelo slikovito opisuje tudi tedanji čas. Knjiga je med bralci požela velik uspeh, saj je v štirih letih doživela devet ponatisov. Poleg tega je bila nagrajena z nagrado kresnik kot najboljši slovenski roman za leto 2019, kmalu po izzidu.
Letos so po knjigi Belo se pere na devetdeset, skupaj z avtorico Bronjo Žakelj, napisali še scenarij za film, ki bo avtoričin prvenec ponesel pred male in velike ekrane.
Predstavitev vsebine knjige sem prebrala tudi v Knjižnici Kočevje ob priliki nastopa našega bralnega krožka.
Nevenka Križ
BELO SE PERE NA DEVETDESET
Tokrat vam bom na kratko predstavila vsebino odlične knjige, ki se je dotaknila mojega srca. Knjiga BELO SE PERE NA DEVETDESET je nagrajena z nagrado kresnik kot najboljši slovenski roman za leto 2019. Avtobiografski prvenec slovenske novinarke in pisateljice Bronje Žakelj je med bralci požel velik uspeh, saj je v štirih letih doživel devet ponatisov.
Zakaj je bralce knjiga tako prevzela? Po mojem mnenju avtoričina iskrena pripoved o družinskih preizkušnjah in slikovit prikaz tedanjega časa, postavljenega v 80. in 90. leta prejšnjega stoletja, v obdobje skupne države Jugoslavije. Začetek zgodbe nas popelje v Ljubljano na Vojkovo ulico, kjer mala Bronja skupaj z bratom Rokom, mamo, očetom in babico Dado živi lepo, mirno otroštvo. Tisti, ki smo odraščali v tistem obdobju, se z nostalgijo spominjamo pristnih ter bolj preprostih časov. Ostali bralci pa si s pomočjo avtoričinega živopisnega opisovanja tedanjih dogodkov lahko živo orišejo takratni čas.
Stanovanje babice Dade je kmalu postalo premajhno, zato se je mlada družina preselila v novo, bolj svetlo stanovanje v središču Ljubljane. Vendar pristnosti babičinega stanovanja in vseh obiskov, ki jih je gostila v svojem majhnem domovanju, ni moglo nadomestiti nič. Bronja in Rok sta se zelo rada vračala k babici ter tako ohranjala tesen stik z njo.
Družino je kmalu po selitvi prizadela huda diagnoza, saj je mami zbolela za rakom. Ob Bronjinem komaj 14 letu starosti je mama izgubila boj z boleznijo. Najstnica se je s pogumom in nadčloveško močjo naslednja leta spopadala s preizkušnjami, ki so ji nenehno prihajale na pot. In ni jih bilo malo.
Mamina smrt je družino spremenila. Žalovali so v tišini, niso se pogovarjali o mamini bolezni, prav tako niso dajali pozornosti praznini ob izgubi ljubljene osebe. Nasprotno, dajali so vtis, kot da se ni nič zgodilo, in vsak zase živeli naprej. Bronja danes ve, kako pomembno je žalovanje. Saj žalosti drugače ne moreš premagati, obtiči ti na ramenih, to pa lahko pusti posledice.
Pri rosnih dvajsetih je zbolela še sama. Sama je hodila na onkološki inštitut in se po naporni kemoterapiji z avtobusom vračala domov. Mladi Bronji se to ni zdelo nič nenavadnega. Očeta je njena bolezen tako prizadela, da se je zaprl vase, saj je bila ženina izguba še preveč živa. Še več, ni verjel v Bronjino ozdravitev. Zanjo pa so bile težke kemoterapije, začetek novega življenja.
Komaj si je malo opomogla po težki bolezni, jo je doletela nova izguba. Smrtno se je namreč ponesrečil njen mlajši brat pri plezanju v slovenskih gorah.
Par let kasneje pa jo je za vedno zapustila še njena draga babi Dada.
Avtorica je ljubezen do pisanja prelila v pretresljivo avtobiografijo. Knjiga ponudi tudi vpogled v najbolj skrite kotičke njenega razmišljanja in spopadanja z vsemi življenjskimi izzivi. Zato vam jo toplo priporočam v branje.
