Od 23. – 26. oktobra2024 smo se zopet potepali, tokrat po Makarski rivieri in dolini Neretve. Vreme, ki nam na septembrskem letovanju ni bilo ravno naklonjeno,  je vtis v celoti popravilo v oktobru. Imeli smo lepe sončne dneve in morje primerno za kopanje. Bivanje v 4 zvezdičnem hotelu je bilo odlično, lep je bil tudi  izlet v Dubrovnik,  posebno doživetje je bilo obiranje mandarin in vožnja s trupicami po reki Norin,  zadnji dan pa tudi ogled Rastok, vasici mlinov in dveh rek.

Na pot smo krenili v sredo 16. oktobra 2024 ob 7.30 uri zjutraj izpred AP Kočevje s polurno zamudo, ker smo čakali  »eno zaspanko«, vendar nas je voznik Mile (Nomago Novo mesto), kljub temu  pravočasno pripeljal v Rogaško Slatino . Ob tem naj zapišem še to, da  ne bom več tolerirala  zamudnike – ko bo ura za odhod – gremo naprej. Med potjo smo naredili  še krajši postanek  za kavico na počivališču ob avtocesti.

Ob 10.30 uri smo naročeni na ogled STEKLARNE, ki  je trajal  cirka  1,5 – 2 uri. Razdelili smo se v dve skupini in prijazni vodički sta nas popeljali na ogled proizvodnje . Naprej pa sta nam povedali nekaj o začetkih  delovanja glažut pa vse do  današnje proizvodnje. Zanimivo je bilo opazovati, kako talijo kremenčev pesek, da nastane fin kristal. Pri proizvodnji ni odpadka, razbito steklo gre ponovno na taljenje. Več je tega materiala, lepše in svetleče,  fino kristalno steklo nastaja. Najbolj zanimivi pa so bili steklopihači, ki izdelujejo izdelke, ki jih ni moč napraviti strojno. Vse delajo z občutkom  in so pravi mojstri oblikovanja kristala. Opazovali smo tudi brusilce vzorcev na kristal. Ogledali smo si še galerijo izdelkov , razne pokale, razstavljena je bila tudi replika keliha, ki ga je nekdanji predsednik Türk podaril  angleški kraljici Elizabeti in je najdražji  razstavljeni izdelek.

Po ogledu steklarne in trgovine smo  odšli na kosilo v Spodnjo Kostrivnico na Turistično kmetijo Marjanca, kjer so nas toplo sprejeli in kosilo je bilo res dobro in domače.

Ob 14.45 smo bili naročeni  na ogled oz. vzpon na stolp, ki je trenutno najvišja stavba v Sloveniji, visok je 106 metrov. Na vrh nas je v nekaj sekundah popeljalo dvigalo. Tu se nahaja razgledna ploščad in kavarna. Od tu je lep pogled na Rogaško Slatino, predvsem na zdraviliški del. In krilati konj Pegaz je imel srečo, da je ravno tu udaril s kopitom, da je nastal vrelec slatine – tako pravi legenda. Še danes  legenda živi, Pegaz ima svojo  Pegazovo ploščad in je simbol mesta.

Še veliko bi si lahko ogledali, Anin dvor na primer , se sprehodili pa zdraviliškem parku med secesijskimi stavbami in hoteli. Lahko pa se odpravite na individualni izlet v osrčje Štajerske.

Med potjo proti domu smo se tokrat ustavili na Trojanah,  znani turistični postojanki,  in še v avtobusu je dišalo po krofih.

V Kočevje smo prispeli ob 19. uri.

Zapisala: Tatjana