Nevenka Križ

Članica Bralnega krožka DU Kočevje

Zapis o prebranem

Glede na to, da sem Jurčičevo Lepo Vido prebrala na mah in tudi napisala neke vrste obnovo, sem v knjižnici že brskala po naslovih romanov za naslednje branje. Bela dama Devinska se je na daleč bleščala v belem ovitku in seveda sem jo zaradi naslova vzela s seboj.

Roman Bela dama Devinska je bil natisnjen leta 2010,  napisal pa ga je slovenski  novinar in pisatelj Dušan Jelinčič, ki živi v Trstu. Pokrajina, ki jo opisuje Jurčič v romanu  Lepa Vida mu je poznana in tudi svojo lepo Vido je nastanil v Devinskem gradu. V romanu sicer govori o dveh zaljubljencih iz zgodovinskih časov, ki se predajata prepovedani ljubezni.

 Bela dama Devinska me je pritegnila, ker se dogaja na istem prostoru kot Jurčičeva Lepa Vida.  Zgodba je zasnovana drugače,  ob branju pa nehote primerjaš obe zgodbi.

BELA DAMA DEVINSKI

Začetek ljubezni med Simerjem  in Vido je pravljičen. On priden in delaven ter lep mladenič, ki se trenutno ukvarja z ribarjenjem, sicer pa ima ambicije postati umetnik – kipar in ona, lepa,  ubogljiva in pametna mladenka, ki dela doma na kmetiji. Od prvega srečanja dalje sta hrepenela drug po drugem. Prelepo, da bi lahko dolgo trajalo. Zaradi različnih spletk in okoliščin mednju poseže graščak z Devinskega gradu. Ne vzame  si le pravice prve noči, pač pa Vido obdrži na svojem gradu ter se z njo celo poroči proti njeni volji. A ker prava ljubezen ne pozna meja, se zaljubljenca srečujeta še naprej a skrivaj. V jami nad morjem, kjer je izgubila nedolžnost s Simerjem, se predajata eden drugemu, če se le pokaže prava priložnost. V gradu ima Vida zaupnico Sofijo. Ta ji pomaga pri premagovanju vseh ovir. Pokaže ji tudi skrivni izhod iz gradu. Ko Vida ugotovi, da je noseča, se odpove svoji ljubezni, ker se boji velikega tveganja, da bosta odkrita.

S težkim srcem se poslovi od Simerja in tudi on težko sprejme odločitev. Tedaj se odloči, da bo odšel k mojstrom kiparstva, da uresniči življenjsko željo, postati kipar. A ker se prava ljubezen nikoli ne konča, njuno slovo ni dokončno.

V nadaljevanju ona rodi prelepega sinčka in mu posveti vso svojo ljubezen, saj na njem vsak dan znova ugotovi kakšno novo podobnost s Simerjem. Življenje graščaka pa je poleg vodenja poslov osredotočeno na lovske pohode, požrtije, ljubosumnost, nezvestobo, ipd.

Zaupnica Sofija Vidi razodene svoje skrivnosti, Vida, ki se ji tudi zaupa, pa ji pove svoje. V epilogu zvemo, da se je Vidin brat poročil s Sofijino hčerko. Na poročni dan so nevesto na silo odpeljali na grad, kjer se je z njo poigraval taisti trd in robat graščak. Nazadnje je Klara morala umreti, njen mož pa je odšel služit v vojsko, kjer je dolgih 20 let doživljal grozote.

Tragična je tudi usoda zaljubljencev. Simer se je odločil, da bo Vido z otrokom vzel k sebi. V času priprav na odhod z gradu, so Vido zasačili in sam graščak jo je porinil v skalno plitvino v morje. Simer pa se je v viharni in temni noči utopil, ko je na barki čakal svojo drago. Njuni trupli nikoli ne najdejo. Graščaka preganja Vidina senca, ki ga zalezuje povsod po gradu in v smrtnem strahu sklene žalostno življenje. Tako grad izgubi gospodarja in začne propadati.

Sinka, sad ljubezni zaljubljencev reši Sofija. Fant zraste v prelepega mladeniča z vrlinami svojih staršev in življenje gre naprej.

In tista bela skala na steni pod gradom s podobo dekleta s poročno tančico in otrokom v naročju, se še danes zrcali  v morju, zrcalila pa se je tudi v Jurčičevem in Jelinčičevem času. Obiskovalce pa spominja na vero v resnično brezmejno ljubezen.

Dolga vas, dne 17.11.2021