Pa je prišel petek 19.10.2018, ta skrivnostni dan, ki je vsako leto tema oktobrskih pogovorov in ugibanj. Veseli, da imamo lepo vreme,  smo se  ob 8. uri  zbrali na avtobusni postaji v Kočevju in se odpeljali neznano kam. Dobro, da so vsaj vozniki vedeli kam, drugače bi se morda še sedaj vozili.

Med vožnjo se je pričelo ugibanje na zastavljeno vprašanje: »Katero znamenitost si bomo ogledali?«. Skoraj vsak je imel svoj cilj, le dva odgovora pa sta bila pravilna. Erika Miklič in Fanika Nagu sta pravilno ugotovili, da je osrednja znamenitost  izleta grad Rajhenburg, ki stoji na šestdeset metrov visokem skalnem pomolu nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save. Grajsko stavbo je med leti 1131 in 1147 dal sezidati salzburški nadškof Konrad, v stoletni zgodovini  njegovega obstoja pa so se v njem zvrstili različni lastniki: menihi trapisti,  nemško okupator je  tukaj  uredil taborišče za izgon Slovencev , po nacionalizaciji gradu pa je grad postal kazensko poboljševalni dom za ženske. Danes je grad v lasti občine Krško, s pomočjo evropskih sredstev  je doživel je celostno prenovo in je namenjen muzejski in prireditveni dejavnosti.

Po ogledu gradu smo se odpeljali do hiše Trt, vina in čokolade Kunej na degustacijo.  Hiša izhaja iz družinske tradicije vinogradništva in vinarstva že pet generacij in imajo v svoji zbirki različna vina, ukvarjajo se  s proizvodnjo čokoladnih izdelkov in čokoladnega vina.

Dobro razpoloženi smo nadaljevali pot do Gostišča Ribnik, v lasti Bogdana Dularja. Tu smo imeli kosilo, za zabavo je poskrbel harmonikar, popoldan pa smo popestrili še s krstom novih članov in kvizom. Spekli smo tudi nekaj kostanja, zaplesali in že je prišla ura odhoda.

V Kočevje smo se vrnili malce utrujeni, vendar zadovoljni, saj smo preživeli lep dan.

Hvala vsem, ki ste nam zaupali in se z nami podali v neznano, hvala pa tudi voznikoma za varno in prijetno vožnjo.

Vaše društvo

Zapisala: Barbka

V okviru prireditev DOŽIVITE KOČEVSKO v organizaciji Turističnega društva Kočevje se je  kuhanja divjačinskega golaža,  že tretje leto zapored, udeležila tudi ekipa našega društva.  Letos smo kuhale Barbka Bižal Kolar, Silva Žagar in Sonja Jurkovič, za tehnične podrobnosti je poskrbel Franci Miklič,  za dekoracijo pa Tatjana Novak.

Zbrali smo se v soboto 29.9.2018 ob 8. uri zjutraj, pod arkadami  kočevske tržnice, kamor smo prinesli svoje kuharske rekvizite in ob 9. uri pričeli s kuhanjem oz. rezanjem čebule. V tekmovanju je sodelovalo 10 ekip, vsaka je imela svoj skrivni recept za najboljši golaž, vse pa so v času kuhanja obiskovalcem ponudile  različne prigrizke in dobrote iz domače shrambe. Mi smo mimoidočim postregli z domačo zaseko z  drobnjakom, čebulo ali čilijem ter kozarčkom belega vinca.

Kuhanje je potekalo v sproščenem in veselem vzdušju, tekmovalnosti med ekipami ni bilo čutiti, vsi smo bili tam zaradi medsebojnega druženja.

Tako je bilo vse do 13. ure, ko je komisija vzela vzorčke golaža in smo lahko pričeli z delitvijo golaža med obiskovalce, ki jih ni bilo malo.

Da je bil golaž dober in je hitro pošel,  je videti iz spodnje slike, saj  smo kuharice nazadnje lahko samo še  ” pomazale ” svojo mojstrovino.

Sledilo je čakanje na razglasitev rezultatov. …………..

                   IN  OSVOJILE SMO 3. MESTO   !!!!!!!!!!

Letošnja prireditev je bila po naših ocenah najboljša do sedaj, izbira lokacije odlična in vse čestitke organizatorjem ,

seveda pa tudi nam, ki smo kuhale ha,ha, ha.

Zapisala Barbka

Ko se poletje pri nas počasi končuje in se že spogledujemo z jesenjo pride čas, ko se člani našega društva vsako leto odpravimo  na letovanje.  Letošnja destinacija je bil otok Hvar, Stari grad in hotel Lavanda.  Zbrali smo se prvo uro srede 5.9.2018 pred Pizzerijo Briški  in se veseli, malce zaspani in polni pričakovanj odpeljali proti jadranskemu otoku, ki je po številu sončnih dni med prvimi v Evropi. Tudi mi smo upali na lepo vreme in že sončno jutro v Splitu, ko smo se vkrcali na trajekt je nakazovalo, da bo pred nami vroč teden. Dve urici vožnje na trajektu so minile v prebujanju, tako da smo bili ob pristanku v Starem gradu že vsi dodobra razpoloženi. Z Relaxovima vodnikoma Poldko Čas in Kristjanom Laznikom smo se odpeljali do hotela, kjer nas je pričakala pijača dobrodošlice, pridružil pa se nam je tudi glasbenik Jože Kovač, ki je v času našega letovanja skrbel za dobro razpoloženje in plesno glasbo ob večerih.

In kaj smo počeli ves teden?

Po začetnem spoznavanju hotelskega kompleksa, plaže in okolice se je pričelo druženje, sončenje in kopanje, kartanje, nekateri so čas izkoristili za hojo, nekateri pa preprosto za lenarjenje in počitek.

Jutra so se pričenjala z vodeno telovadbo na plaži, dneve sta s športnimi igrami popestrila naša animatorja Poldka in Kristjan, večeri pa so bili namenjeni glasbi, plesu in veselemu druženju. Organizirane so bile tudi karaoke, v sosednjem hotelu Arkada pa smo imeli 2x čajanko. Prvič smo na delavnici s Slavico izdelovali klobučke, drugič pa smo srečo preizkusili na tomboli.

V nedeljo pa smo popoldne izkoristili za obisk mesta Hvar. Naš prvi postanek je bila mestna trdnjava Fortica ( ital. fortezza- trdnjava ), ki leži okoli sto metrov  nad mestom in je simbol burne zgodovine mesta Hvar. Trdnjavo so začeli graditi leta 1282 iz sredstev od prodaje soli in je bila namenjena obrambi mesta. Dograjevala se je skozi stoletja (današnjo obliko je dobila v 16. stoletju ),  vse do druge polovice 19. stoletja, ko je mesto izgubilo vojni pomen.  Zapuščena je ostala vse do leta 1971, ko so jo obnovili v turistični objekt. Sledila je vožnja do samega mesta, ki je nastalo na temeljih grškega Dimosa.  Mesto je zamenjalo številne gospodarje, gradili so ga domači in tuji arhitekti  ter tako ustvarili » spomenik –  dragulj  skrit v času », navdih številnim umetnikom in cilj petičnih turistov.

V ponedeljek je sledil celodnevni izlet. Zopet smo se odpeljali do mesta Hvar, kjer pa smo se vkrcali na 18 metrov dolgo leseno ladjico » Joan« in se odpeljali do Peklenskih otokov. Ime Pakleni otoci  izhaja iz besede » paklina », to je borova smola, ki se je nekoč uporabljala za popravilo čolnov in ladij. Med panoramsko vožnjo okoli otokov, smo se ustavili v uvalah Mlini, Palmižana in Sv.Klement. Postanke smo izkoristili za plavanje in kosilo, seveda pa ni šlo brez veselega prepevanja, saj nas je spremljal tudi Jože s kitaro.

Tako ali drugače, na soncu ali v senci, v morju ali na obali, na sprehodih ali v ležalnikih, na plesišču ali ob njem, preživeli smo čudovit teden in dočakali sredo, ko se je bilo potrebno vrniti domov. Tolažili smo se s pregovorom » Povsod je lepo, a doma je najlepše » pa  vendar so nam misli vseeno uhajale » kam pa drugo leto? »

Hvala agenciji Relax, animatorjema Poldki in Kristjanu, Jožetu za glasbo ob večerih in nenazadnje voznikoma Prevozništva Mrgole, da je za nami nepozabno letovanje.

Se vidimo drugo leto!

Zapisala: Barbka