V sredo 6. februarja smo se na društvu zbrali ljubitelji slovenske besede in kulture ter tako počastili slovenski kulturni praznik.

Vse prisotne je v nagovoru najprej pozdravil predsednik DU Jože Kozina,  proslavo, ki jo  je povezovala Barbka Bižal Kolar, pa je  z recitacijo Zdravljice pričela učenka 9. razreda OŠ Stara Cerkev Aneja Bižal, kateri so med deklamiranjem pomagale tudi nekatere obiskovalke, ki so pesem poznale še iz časov, ko so same drgnile šolske klopi. Lepo je bilo slišati, da Prešeren še ni pozabljen. V nadaljevanju smo prisluhnili Lani Bižal in  šaljivi pesmici ” Jura  kultura”, na klarinet pa je skladbo “Clarinet expres” zaigrala Lučka Perko.  Proslava ob prazniku kulture  na društvu pa je tudi priložnost, da se nam z recitalom predstavijo  članice  Bralnega krožka, ki prav za ta namen vsako leto pripravijo recital, posvečen  velikanom slovenskega kulturnega prostora.  Tokrat so nam predstavile odlomke iz Cankarjevih del, ( izteklo se je namreč Cankarjevo leto ), pridružila pa se jim je še Lucija Janež, ki je besede pospremila z nežnimi zvoki kitare. Tudi lepo zapeta pesem je kultura. To so dokazale naslednje nastopajoče,  Ljudske pevke Mavrica z vodjem Leonom Behinom, s pesmimi Pod klančkom, Luna sije, Goreči ogenj brez plamena in Vsi so prihajali.

Prešernove proslave so tudi priložnost za podelitev posebnih priznanj. Že drugo leto zapored, na društvu podeljujemo priznanja ” Bralna značka” Za leto 2018 so jo osvojile: Milka Marentič, Darinka Štajdohar, Marija Jerbič, Nevenka Križ, Slobodanka Done Ivanc, Marija Nanjara, Nevenka Oberstar, Kristina Tekavec in Desa Simičič Naneh. Priznanja je podelil Predsednik Jože Kozina, vsaka nagrajenka pa je dobila tudi bralni označevalnik, prikupno sovico, ki so jo naredile pridne roke članice krožka Ročnih del.

Proslavo smo tako kot je pri nas že v navadi zaključili s prijetnim druženjem in klepetom ob pecivu in kavici, za kar je poskrbela ekipa Meri +.

Vsem, ki so prispevali k počastitvi slovenskega kulturnega praznika s svojim nastopom in obiskom HVALA, za vse, tudi za tiste, ki se proslave niste mogli udeležiti pa še nekaj slikovnih utrinkov.

Zapisala: Barbka

Čeprav je do Pusta, 5.marca 2019, še kar nekaj časa, pa pri naših sosedih  v  Crikvenici že prirejajo vesela pustovanja,  saj po njihovi tradiciji začnejo s karnevali že v januarju in trajajo vse do pepelnične srede. Tako smo bili v duhu dobrega prijateljskega sodelovanja z Udrugu umirovljenika Grada Crikvenice  ” Sunce ” letos  povabljeni na Veliku maškaranu povorku,   v nedeljo, 27, januarja v Crikvenico.

Povabilu smo se z veseljem odzvali,  se zbrali, malo pogovorili in odločitev je padla. Na karneval gremo kot skupina ” ciganov” in priprave so stekle. Poiskati je bilo potrebno prava oblačila in opremo: voz, pijačo, hrano in pa seveda glasbo, saj brez ” ceperleta” ne gre.  Iz Kočevja smo se dobre volje in v pričakovanju lepega doživetja,  v družbi še nekaterih članic in članov društva, odpravili že okoli 8. ure zjutraj. Crikvenica nas je pričakala v lepem in suhem vremenu, čeprav so se tu pa tam oblaki že grozeče podili po nebu in napovedovali poslabšanje z dežjem, prisrčno dobrodošlico z glasbo, plesom in pogostitvijo pa so nam pripravili tudi domačini. Veselo druženje so popestrili še kurenti iz okolice Ptuja, ki že tradicionalno sodelujejo z društvom Sunce in so s svojimi prepoznavnimi maskami nepogrešljiv  del karnevala.

Združeni v Povorki umirovljenika, ki je bila vključena v Veliku maškaranu povorku  smo se zbrali  na mestni plaži, kjer se je ob 14. uri pričela povorka po  “Crikveniški rivi “.  S svojo celostno podobo in nastopom, smo med udeleženci karnevala in gledalci poželi veliko pohval, fotografski aparati so nas iskali v svoje objektive, mi pa smo se počutili prijetno in smo uživali v pustnem rajanju. Tudi prve kaplje dežja, ki so prerasle v deževno popoldne niso skalile dobrega razpoloženja, ki se je nadaljevalo z zabavo in pogostitvijo vseh udeležencev karnevala, v mestni športni dvorani.

V Kočevje smo se vrnili v večernih urah malce utrujeni, vendar zadovoljni, saj smo preživeli lepo nedeljo, ki nam bo ostala še dolgo v spominu.

Hvala vsem  sodelujočim in organizatorjem.

Zapisala. Barbka

druženju!

Dan po Božiču, ki je hkrati še državni praznik je ravno pravšnji za veselo druženje v krogu prijateljev in znancev, ki med letom svoj prosti čas preživljajo na našem  društvu,  kot aktivni člani ali  pa samo kot občasni obiskovalci prireditev in srečanj. Kar 97 se nas je zbralo pri Puglju v Ribnici, ki je postalo že naše tradicionalno gostišče za vesela druženja, saj nas gostitelj Lojz in njegova ekipa vedno prijazno sprejmejo, skrbijo za naše dobro počutje in nas pogostijo z odlično hrano.  Za glasbo, plesne ritme in veselo razpoloženje na plesišču pa  je tokrat poskrbel ansambel Andreja Bajuka.  Kot vsako leto, so nas nasmejale Kofetarce s skečem, svoj novi Ulični ples pa so zaplesale Zimzelenke, ki so pevca ansambla tako navdušile, da jih je preimenoval kar v “poskočne frajlice”, za zabavo na plesišču pa je bil organiziran tudi srčkov ples. Ob dobrem razpoloženju je polnoč, ko smo si ob kozarcu penine, občudovanju ognjemeta in silvestrskem poljubu  zaželeli veliko zdravja in sreče v letu 2019, prišla kar malce prehitro in nenazadnje tudi druga ura zjutraj, ko smo se odpravili proti domu.

Za konec pa še besede predsednika Jožeta Kozine, ki jih je izrekel v dobrodošlici vsem udeležencem druženja.

” V letu 2019 vam želim veliko zdravja, osebne sreče in medsebojnega razumevanja. Iskreno želim tudi, da bi bilo društvo upokojencev Kočevje vaš drugi dom, za kar se bomo jaz in moji najožji sodelavci resnično trudili. Za vaše delo pri realizaciji programa v letu 2018, se vam iskreno zahvaljujem, saj je tudi vaše delo pripomoglo k podelitvi priznanja ZDUS  za najbolj aktivno in najuspešnejše društvo Dolenjske in Bele Krajine v letu 2018. Še enkrat iskrena hvala!. “

Zapisala Barbka

Pa je prišel petek 19.10.2018, ta skrivnostni dan, ki je vsako leto tema oktobrskih pogovorov in ugibanj. Veseli, da imamo lepo vreme,  smo se  ob 8. uri  zbrali na avtobusni postaji v Kočevju in se odpeljali neznano kam. Dobro, da so vsaj vozniki vedeli kam, drugače bi se morda še sedaj vozili.

Med vožnjo se je pričelo ugibanje na zastavljeno vprašanje: »Katero znamenitost si bomo ogledali?«. Skoraj vsak je imel svoj cilj, le dva odgovora pa sta bila pravilna. Erika Miklič in Fanika Nagu sta pravilno ugotovili, da je osrednja znamenitost  izleta grad Rajhenburg, ki stoji na šestdeset metrov visokem skalnem pomolu nad sotočjem potoka Brestanica in reke Save. Grajsko stavbo je med leti 1131 in 1147 dal sezidati salzburški nadškof Konrad, v stoletni zgodovini  njegovega obstoja pa so se v njem zvrstili različni lastniki: menihi trapisti,  nemško okupator je  tukaj  uredil taborišče za izgon Slovencev , po nacionalizaciji gradu pa je grad postal kazensko poboljševalni dom za ženske. Danes je grad v lasti občine Krško, s pomočjo evropskih sredstev  je doživel je celostno prenovo in je namenjen muzejski in prireditveni dejavnosti.

Po ogledu gradu smo se odpeljali do hiše Trt, vina in čokolade Kunej na degustacijo.  Hiša izhaja iz družinske tradicije vinogradništva in vinarstva že pet generacij in imajo v svoji zbirki različna vina, ukvarjajo se  s proizvodnjo čokoladnih izdelkov in čokoladnega vina.

Dobro razpoloženi smo nadaljevali pot do Gostišča Ribnik, v lasti Bogdana Dularja. Tu smo imeli kosilo, za zabavo je poskrbel harmonikar, popoldan pa smo popestrili še s krstom novih članov in kvizom. Spekli smo tudi nekaj kostanja, zaplesali in že je prišla ura odhoda.

V Kočevje smo se vrnili malce utrujeni, vendar zadovoljni, saj smo preživeli lep dan.

Hvala vsem, ki ste nam zaupali in se z nami podali v neznano, hvala pa tudi voznikoma za varno in prijetno vožnjo.

Vaše društvo

Zapisala: Barbka