Arhivi Kategorije: Obvestila

Izlet v Vitanje in Žičko kartuzijo

Izleti in letovanja, Obvestila

Na izlet smo se odpravili v sredo, 28.maja 2025. Prijavilo se je 35 naših članov. Naš prvi cilj je bil kraj Vitanje, v katerem je nenavadna stavba  v obliki vesoljske postaje in prav izstopa v tem vaškem okolju. Sicer pa je sama stavba arhitekturni dosežek, tako da poleg vesoljskih vsebin ponuja ogled vsem, ki jih zanimajo sodobni slogi gradnje.. V stavbi se nahaja Slovenski vesoljski center Hermana Potočnika Noordunga in Evropska pisarna za izobraževanje na področju vesolja, ki promovirata vesoljske tehnologije in človeške dosežke v vesolju.  Takoj na začetku nas je pozdravila humanoidna robotka Vita. Z njo se lahko pogovarjaš v angleškem jeziku in prav prisrčna je bila. Med  strokovno vodenim ogledom smo se sprehodili po razstavah , od razumevanja vesolja skozi čas , do sodobnejših raziskovanj, o satelitu Voyager in sončnem sistemu. In seveda o Hermanu Potočniku, velikemu umu na področju vožnje po vesolju , raketni inženir, ki je napisal  knjigo Problemi vožnje  po vesolju, ki je izšla leta 1929 pod psevdonimom Noordung. Predvidel je vse faze poleta okoli zemlje. Bil je vizionar poleta na mesec kot tudi konstruktor vesoljske postaje. Videli smo tudi modele roverjev za raziskovanje  tal  planetov, modele raket in vesoljske postaje. Na koncu ogleda smo si ogledali še film o življenju astronavtov v  vesoljski postaji.

Po končanem ogledu  smo odšli na kosilo v bližnjo gostilno in se  zapeljali do Žičke kartuzije. Obnova in restavriranje ostankov kartuzije je trajala kar 30 let od leta 1986.   Samostan kartuzijanskega verskega reda je bil tu od leta 1165 in letos mineva 860 let od  ustanovitve. Tu so menihi živeli v miru in molitvi, samo 12 učenih mož  je bilo in prior,  za njih pa so skrbeli laiki, ki so živeli in delali ločeno od samostana . Cesar Jožef II. je z dekretom ukinil delovanje žičke kartuzije leta 1782 , ostalo je samo gospodarsko upravno središče  bivšega kartuzijanskega posestva. Po letu 1827 so stavbe začele propadati. Danes so samostanske zgradbe in cerkev sv. Janeza Krstnika  lepo urejene in obiskovalci lahko začutijo   mir in spokojnost  v katerem so živeli kartuzijanci.

Na tem izletu smo doživeli srečanje s prihodnostjo in pogledom v vesolje in se poglobili v nekdanji svet kartuzijancev.

Zapisala Tatjana

           

   

 

 

Šport – maj

Obvestila, Šport

V nadaljevanju 49. PŠI PZDU DBK, Torek 6.5. streljanje za ženske in moške.
Organizator tekmovanja v DU Trebnje. Nastopilo je 6.ženskih društev. Naše
društvo 5.mesto. Tekmovale so Marija Zalar, Stanka Kep in Vesna Križman. Pri
moških pa je nastopilo 16.društev. Naše društvo 11.mesto. Nastopili so Brane
Krese, Janez Česnik in Igor Marinčič.

V torek, 13.5. balinanje ženske. Organizator DU Mali Slatnik. Balinalo se je v
Straži balinišče Breza. Nastopilo je 14. društev, naše društvo 8.mesto. Balinale
so Veronika Veselič, Bruna Volčjak, Veronika Janež in Milena Perko.

V četrtek, 15.5. balinanje moški, organizator DU Mali Slatnik. Nastopilo je 17.
društev. Naše društvo 11.m. Balinali so : Dušan Žagar, Gorazd Štricelj, Marjan
Čop in Ivan Novak.


Torek, 20.5. Kegljanje na vrvici ženske v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah.
Organizator DU Dolenjske Toplice. Nastopilo je 16. društev. Naše društvo 12.
mesto. Nastopile so : Marija Jerbič, Ivanka Šoštarko, Ana Domijaniič in Irena
Šercer.
Četrtek, 22.5. Kegljanje na vrvici moški v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah.
Organizator DU Straža. Nastopilo je 15.društev. Naše društvo 9. mesto.
Nastopili so : Zdravko Loknar, Jože Krapež, Štefan Šoštarko in Ivan Novak.

Naše društvo je končalo s tekmovanji za letos. Ne bomo tekmovali v Ribičiji in
Namiznem tenisu ker nimamo ekip.
V jeseni pa imamo dva državna prvenstva v Šahu in Kegljanje moški. Državna
prvenstva se bodo odigrala od 20.9. do 20.11.2025. Šah moški v Murski Soboti
četrtek, 23.10. in kegljanje moški četrtek, 25.9.2025 Slovenske Konjice.

Kočevje, 29.5.2025 Pripravil Ivan Novak

Vabilo na GLEDALIŠKO DELAVNICO

Obvestila, Od tu in tam

Vse, ki imate vsaj malo umetniške žilice in bi radi sodelovali pri nastajanju gledališke predstave  vabimo  na delavnice, ki jih prireja KUD Jazbec in partnerji.

Delavnici bosta vodila Gašper Jarni in Anđelka Nikolić, beseda pa bo tekla o nesrečni ljubezni med Friderikom in Veroniko, oziroma položaju ženske skozi zgodovino. Razmišljanje bo povezano v novo dramsko besedilo za novo gledališko predstavo ob kulturnem letu 2025.

Delavnici bosta potekali v novih prostorih JSKD ( bivši prostori trgovine Ona-on )

v  nedeljo 15.6. ob 10. uri

in v soboto 21.6. ob 17. uri.

Vsaka traja 3 ure ….

prijavite pa se pri Andreji Mlekuž . tel 041/469-371  ali   andreja.mlekuz@hotmail.com,        lahko pa pokličite k  nam  na društvo in vas bomo prijavili mi.

Zagotovo bo zanimivo zato vabljeni k sodelovanju.

Obvestilo – DOLGOTRAJNA OSKRBA

Obvestila, Socialno in humanitarno delo

Spoštovani člani in članice

obveščamo vas, da je v Uradnem listu RS, št. 39/2025, z dne 30. 5. 2025, objavljen Pravilnik o vsebini vloge in obrazec za uveljavitev pravic do dolgotrajne oskrbe.

Priloga k Pravilniku je: 

Vloga za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe 

Vloga za uveljavljanje pravice do E- oskrbe.

Povezava do Pravilnika in obe prilogi: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2025-01-1568/pravilnik-o-vsebini-vloge-in-obrazcu-za-uveljavljanje-pravic-do-dolgotrajne-oskrbe

 

Vabimo vas na izlet ” S pevskim zborom in Zimzelenkami v Beneško laguno “

Izleti in letovanja, Obvestila

Povabilo  vsem tistim, ki radi potujete.

Tudi letos se bodo pevke in plesalke udeležile festivala Slovenija.IN. Tokrat grejo v času od 26. do 28. septembra v Beneško laguno.   V kolikor želite, se jim lahko pridružite, vesele bodo vaše podpore na festivalskih nastopih.

Prostih je 16 mest , ponudba pa velja do zapolnitve mest na avtobusu.         

Rok prijave do 10.junij 2025

 CENA:  220 €     vsebuje:

  • nastanitev v tri zvezdičnem hotelu v Lidu di Jesolo na bazi pol penziona (2 x HB) v -2,-3 ali – 4 posteljnih sobah.
  • 2 nočitvi v hotelu*** v turističnem mestu Lido di Jesolo na bazi pol penziona (2x zajtrk, 2x večerja), turistično takso,
  • vožnjo s turistično ladjico od zaliva Punta Sabbioni do Benetk in nazaj,
  • avtobusni prevoz
  • ekološko takso za Benetke

               Doplačila:

  • enoposteljna soba – 20 € na osebo na dan
  • v kolikor bo prevoženih več km kot je predvideno, bo narejen poračun kilometrine.                                        

ORGANIZATOR  VAM  NUDI

  • Nastanitev v tri zvezdičnem hotelu v Lidu di Jesolo na bazi pol penziona (2 x HB) v -2,-3 ali – 4 posteljnih sobah.
  • Organizacijo festivala in spremljevalnega programa.
  • Prijavnino in potrebno infrastrukturo za nastope (najem dvoran, oder, ozvočenje, osvetlitev, …).
  • Vstopnico za povratno vožnjo z ladjico od rta Punta Sabbioni do Benetk.
  • Festivalsko tablo in certifikat za udeležbo na festivalu.
  • Spominek za vsako skupino.
  • Slovenske koordinatorje programa in njihovo podporo pred in med SI.IN Festivalom.
  • Oglaševanje festivala (lokalno oglaševanje, oglaševanje dogodka preko FB in Instagram strani)

                PROGRAM

 Skupaj z nami obiščite obalno letovišče Lido di Jesolo, vzadnjih letih eno najbolj popularnih italijanskih mest, ki upravičeno nosi naziv ‘’Evropski Miami’’ in zajadrajte v Benetke, plavajoče mesto na vodi, ki je zaradi vijugastih kanalov, zgodovinske arhitekture in umetniških zakladov ena najslikovitejših destinacij na svetu, ki jo preprosto morate obiskati.

Jesen je najboljši čas za obisk Italije. Trume turistov se razpustijo, vreme pa je prijetno suho in sončno, kot nalašč za raziskovanje vsega, kar nam Beneška laguna ponuja …

 LIDO DI JESOLO

Lido di Jesolo je priljubljeno obalno turistično letovišče v italijanski provinci Benetke. Naselje se nahaja med Eracleo in Cavallino-Treporti, severno od Benetk. Jesolo je ime 22 kvadratnih kilometrov velike lagune v Jadranskem morju med rekama Sile in Piave. Urbanizirano regijo obkrožata reki Piave na vzhodu in Sile na zahodu ter umetni kanal Cavetta. To popularno italijansko mesto nosi naziv Evropski Miami. Razpolaga s preko 400 hoteli in postaja ena najpopularnejših destinacij, za katero interes vsako leto narašča. Mesto jepostavljeno ob 15 kilometrski plaži, vzdolž mesta pa se nahaja glavna ulica, ki se razprostira čez celotno mesto in nudi številne pristne italijanske lokale, restavracije, bare in trgovine, v katerih lahko kupite spominke in garderobo, zaslediti pa je moč tudi številne butike visoke italijanske mode.

Glavna ulica se imenuje ‘’Via Bafile’’ in je s številnimi festivali in uličnimi umetniki, epicenter vsega dogajanja v mestu. V zahodnem delu mesta se nahaja veliki vodnipark Caribe bay, lahko pa se odločite tudi za ogled ene izmed najbolj obiskanihatrakcij v severni Italiji – akvarija SEA LIFE in se načudite morskim psom, skatom, pingvinom in drugim vodnim živalim.

B E N E T K E

Benetke niso brez razloga proglašene za biser na severni obali Jadranskega morja. Mesto je bilo dom največjega ljubimca vseh časov … Več stoletij je bilo središče trgovskih poti … danes pa je največja koncentracija kulture, arhitekture ter zgodovine na zelo majhni površini in zato ga letno obišče preko 30 milijonov turistov. Benetke (italijansko Venezia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije, obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje). Svetovno znano obmorsko mesto kanalov in mostov se razteza prek številnih majhnih otokov v morski laguni na zahodni obali severnega dela Jadranskega morja. Laguna obsega obalo od ustja rek Pada na jugu in Piave na severu. Mesto šteje skupaj s kopenskim delom Mestre dobrih 250.000 prebivalcev, staro mesto Benetke pa le še nekaj nad 50.000. Večina prebivalcev živi na celini in se le v službo vozijo v staro jedro, ki ga vsak dan preplavi okoli 80.000 turistov.

 OKVIREN  PROGRAM

 Prvi dan

Prihod v Beneško laguno med 9. in 10.uro. Zapeljali se bomo do pristanišč Punta Sabbioni, kjer se bomo vkrcali na panoramsko ladjico in se prepustili valovom Beneške lagune, ki s svojimi kanali, otočki, močvirji in sipinami predstavlja edinstven naravni ambient. Ob vstopu v beneško laguno se vam bo odprl pogled na popolnoma drugačen svet kot ste ga navajeni. Kanali nadomeščajo ulice, plovila pa avtomobile, tovornjake, avtobuse in vsa ostala cestna prevozna sredstva. Vsaka stavba igra pomembno vlogo v mozaiku tega bogatega mesta. Uživali bomo v plovbi mimo otoka San Michaele in se izkrcali na slovitem trgu Svetega Marka v legendarnem mestu na vodi, Benetkah. Mimo ‘Mostu vzdihljajev’ se bomo odpravili proti središču trga, kjer stoji veličastna Markova bazilika in mogočen stolp z astronomsko uro in črncema, enega številnih simbolov mesta. Ogledali si boste lahko najmogočnejšo in najbolj reprezentativno mestno stavbo, Doževo palačo, občudovali bomo tudi 99 m visok zvonik ‘campanille’ in se sprehodili do znamenitega mostu Rialto. Sledi potep po vrvežu veličastnih beneških trgov in skrivnostnih uličic, samostojno odkrivanje mesta, nakup spominkov in čas za kosilo v kateri od priljubljenih tipično italijanskih restavracij. Okusite slastne pizze pravih italijanskih chefov, sveže morske jedi ali dobro znano pašto carbonara in užijte dan ob kozarčku pravega Apperol spritza. V popoldanskih urah se bomo vkrcali na ladjo in zapluli nazaj na Punto Sabbioni, od koder se bomo z avtobusom odpeljali proti obalnemu mestu Lido di Jesolo. Sledi nastanitev v hotelu, večerja, prosti čas za druženje in nočitev.

Drugi dan

Lido di Jesolo, obisk številnih barov in restavracij ter nakup spominkov in predstavitev slovenske kulture. Sobota bo namreč festivalski dan, na katerem se bodo v okviru festivala ‘’Slovenija v Beneški laguni 2025’’ s svojim programom predstavila slovenska kulturna društva.

Nastopi bodo potekali na mestnem trgu v centru mesta Lido di Jesolo ter za skupine s primernim programom, tudi v katoliški cerkvi. Vsaka skupina mora imeti pripravljen cca 8-12 minutni program – natančen spored nastopajočih pa bo določen po prejemu prijav in selekciji skupin.

Na teh nastopih bosta predstavnike skupin sprejela tudi predsednik SI.IN Festivala in direktor agencije Belmondo ter jim predala festivalske table in certifikate ter z njimi izmenjala simbolična darila. Sledi večerja in nočitev.

Tretji dan

Po zajtrku čas za nakup spominkov, okoli 10. ure pa sledi povratek nazaj proti Sloveniji. Po želji, si lahko ta dan v Lidu di Jesolo ogledate eno najbolj obiskanih atrakcij v severni Italiji – akvarij Sealife ali pa se mimogrede ustavite v dveh najbolj poznanih italijanskih nakupovalnih središčih, v Noventa di Piave ali v Palmanovi.

Lepo vabljeni !

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pohod »Spoznajmo Dolenjsko in Belo krajino« 2025 v Kočevju

Obvestila, Šport

V mesecu maju je bil organizator torkovega pohoda naše društvo upokojencev.  20.5.2025 smo pohodnike iz Dolenjske in Bele krajine  pričakali v Podgorski ulici,  na parkirišču Planinskega društva Kočevje. Po pogači in pijači dobrodošlice sta naše goste najprej pozdravila predsednica društva gospa Barbka Bižal Kolar  in župan Gregor Košir. Vodja pohodniške skupine DU Kočevje Silva Žagar je pohodnike na kratko seznanila z predvideno potjo, ki naj bi potekala okoli Kočevja,  ob žici s katero je bilo obdano okupirano mesto s poudarkom na postavljenih blokih, s katerimi so kontrolirali prihode v mesto in odhode iz mesta.

Zbrana množica 180 pohodnikov je krenila iz parkirišča proti Marofu, se sprehodila po učni poti do Mahovnika in se napotila v Titov park, ker je bil kratek postanek  za malico iz nahrbtnika. Po dogovoru s  Pokrajinskih muzejem smo pohodnike popeljali mimo železniške postaje  do Kidričeve ulice in po parku japonskih češenj do Šeškovega doma. Tam je direktorica muzeja gospa Vesna Jerbič Perko seznanila pohodnike o nastanku in zgodovini Šeškovega doma in našega mesta. Pohodniki pa so si lahko ogledali tudi razstavo V dialogu: svoboda in mir,  na njej so predstavljena dela študentov grafične in interaktivne komunikacije Naravoslovno tehnične fakultete Univerze v Ljubljani.

Ker je bil lep sončen dan, so bili starejši pohodniki že nekoliko utrujeni , zato smo mimo zapornic zaključili pohod pri stavbi društva. Naša skupina za postrežbo je pripravila mize s sladkim in slanim pecivom in postregla pohodnike s pijačo. Za  zaključek pa je plesna skupina Zimzelenke s svojim plesom » Hajde da ludujemo«  navdušila vse prisotne.  Za piko na i pa so pohodniki odpeli pohodniško himno in  še spremljajoče pesmi, tudi našo pesem, za katero  je besedilo prispevala Živka Komac.

Po predaji pesmi in povabilu DU Stopiče,  organizatorja naslednjega pohoda 17.6.2025 smo se poslovili.  Bile so izrečene pohvale in zadovoljstvo za lepo predstavitev društva in mesta Kočevje.

Vsem članom našega društva, ki ste s svojim delom pomagali pri organizaciji pohoda , se za vložen trud  najlepše zahvaljujem.  Zopet smo dokazali, da skupaj zmoremo.

Vodja sekcije pohodnikov:                            Silva Žagar

 

Pohodniki vabijo na torkov pohod

Obvestila

V okviru torkovih pohodov PZDU Dolenjske in Bele krajine, majski pohod organizira naše društvo.

Pohod bo torek 20.05.2025,  zbirno mesto pa ob 8.uri na parkirišču Planinskega društva na koncu Podgorske ulice v Kočevju.

Pot bo ravninska, dolga  8 – 10 km ( okoli 3 ure ), zaključek pa  bo pri stavbi našega društva na Reški cesti 5, kjer vas bomo prijazno sprejeli , še Zimzelenke vam bodo zaplesale.

Pridružite se nam  v čim večjem številu.

Pa varen  korak vam želimo.

 

Mož iz skromne hiše

Ali ste vedeli, Obvestila

IZ KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “ 75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI ” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO ZOPET ENO OSEBNOST

                   GEORG  LEO  VON  CAPRIVI  (  1831  –  1899  )

Zadnja leta se je tudi  v ponudbi slovenskih potovalnih agencij pojavil Caprijev pas ali Caprivi, približno 450 km dolg in 30 do 100 km širok koridor, ki Namibijo vzdolž meja Angole, Bocvane in Zambije povezuje z reko Zambezi. Caprivi je dežela bušmanov, prostranih savan in mogočnih voda afriških veletokov. Bližina Viktorijinih slapov v Zambiji in delte Okavanga v Bocvani za pokrajino predstavlja dodaten potencial, ki pa je dolgo ostal neizkoriščen zaradi spopadov, ki so divjali skoraj do konca minulega stoletja. Šele leta 2001 je bila dograjena asfaltna magistrala, s katero je Caprivi postal dostopen skozi vse leto.

V tem koščku afriške divjine pa se ne skrivajo le sloni, levi, krokodili in druge eksotične živali, ampak bržkone tudi ščepec  – Kočevske. Zasluga za to gre nemškemu kanclerju Georgu Leu von Capriviju, po katerem se Caprivi tudi imenuje. Leta 1890 se je namreč v zameno za omenjeno ozemlje in otok Helgoland v dogovoru z Britanci odrekel nemškim interesom na Zanzibarju. Ker pa naj bi Caprivijev rod po nekaterih navedbah izhajal iz Koprivnika  ” v deželi Kočevje na Kranjskem “ , je na črni celini čutiti tudi oddaljen piš kočevskih gozdov.

Kot lahko beremo v Brockhausovem leksikonu iz leta 1894, je cesar Friderik III. 10. marca 1653 v plemiški stan povzdignil brata Andreja in Janeza Franca Koprivo iz koprivnika.  Brata sta dobila plemiški naslov “von Raichsberg und Nesselthal”, pri čemer je Nesselthal nemško ime za Koprivnik, Raichberg pa bi utegnilo biti popačeno poimenovanje Brestanice oziroma Raichenburga , saj je izpričano, da je bil v krški vikariatni cerkvi leta 1640 pokopan neki Andrej Kopriva, morda oče obeh poplemenitenih bratov. Koprivovi naj bi tako imeli svoje posesti tudi v Krškem v Brestanici.

Janez Franc, ki si je pridobil lastnino na Hrvaškem in Madžarskem, je že štiri leta po poplemenitenju dosegel položaj madžarskega barona. Slabo desetletje kasneje je bil baronat razširjen še na Andreja, posestnika na Kranjskem in Štajerskem. Andrejev sin Karl Leopold je bil zadnji slovenski Kopriva, saj se je izselil v Šlezijo in padel v vojaški službi, njegov naslednik Julius pa je že uporabljal poitalijanjeni priimek Caprivi, ki se je ohranil do današnjih dni. Caprijevi so služili raznim gospodarjem, dokler se v začetku 19. stoletja nekateri od njih, med njimi Leov oče Julius, niso ustalili v pruski državni službi.

Tako je bodoči kancler februarja 1831 na svet privekal v Charlottenburgu pri Berlinu. Že zgodaj se je odločil za vojaško kariero in z osemnajstimi leti vstopil v vojsko. Leta 1861 je postal generalštabni stotnik, devet let kasneje se je med francosko-prusko vojno odlikoval v bitkah pri Metzu in Orleansu, naslednje leto pa je bil vpoklican za oddelčnega načelnika na obrambnem ministrstvu. Še ne petdesetleten je Caprivi, ki je veljal za enega najbolj nadarjenih Moltkejevih učencev, dosegel čin generalmajorja, marca 1883 pa ga je cesar Viljem II., kljub negodovanju  kanclerja Bismarcka, ki je baje menil, da je nedopustno vojski odvzeti enega najboljših generalov, postavil za vodjo admiralitete. V petih letih je temeljito reformiral mornarico, potem pa zaradi nestrinjanja z vmešavanjem cesarja, ki je želel ladevje preoblikovati  v ofenzivno silo, protestno odstopil.

Prav zato je bil marsikdo presenečen, ko je Vilijem Caprivija po razdoru z Bismarckom  marca 1890 imenoval za nemškega kanclerja, pruskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra. Sam Bismarck mu je bil sprva zelo naklonjen, ko pa se je izkazalo, da ne bo sledil njegovi politiki, temveč ubral bolj liberalno smer, se je na Caprivija spravil z vsemi sredstvi. Še posebej mi je očital odpoved obrambnega sporazuma z Rusijo. In čeprav  je tudi Bismarckov sin nekoč priznal, da dokument, ki ga je njegov oče tako koval v nebo, ni bil vreden dosti več kot papir, na katerem je bil napisan, številni zgodovinarji pod vplivom železnega kanclerja še danes Caprivijevo potezo označujejo kot napako in menijo celo, da naj bi general Nemčijo posredno popeljal v prvo svetovno vojno.

Nič manj se Caprivi konservativnim junkerjem ni zameril s svojim zavzemanjem za sodelovanje vseh meščanskih strank in z napredno socialno politiko. Naravnost besneli pa so ob opuščanju zaščitnih carin ter sklepanju trgovinskih sporazumov, s katerimi je pospeševal prehod Nemčije iz agrarne v industrijsko državo. Ko ga je po štirih letih  ob vprašanju zaostritve odnosa do socialdemokratov, ki ji je Caprivi nasprotoval, na cedilu pustil še nestanovitni cesar, je pokončni general spoznal, da je nastopil čas za odhod. Umaknil se je na posestvo nečakinje in njenega moža v Skyren ob Odri, kjer je februarja 1899 tiho umrl. Za razliko od gromovniškega Bismarcka je do konca življenja o berlinskih spletkah dostojanstveno molčal, zvest načelu, da pravi služabnik države svojih interesov nikoli ne postavlja pred skupnost.

Če se kancler ni prav dosti zanimal za družinsko zgodovino, pa to ni veljalo za njegovega brata Raimunda. Leta 1906 je koprivniški župnik Schauer  prejel njegovo prošnjo, naj za družinsko kroniko v župnijskih knjigah skuša poiskati podatke o družini Kopriva. Župnik je generalu, tudi Raimund je namreč krenil po bratovih stopinjah, žal lahko odpisal le, da se večina dokumentov, ki so nastali pred priključitvijo fare k ljubljanski škofiji leta 1787, nahaja v arhivih oglejskega patriarhata. Mu je pa zato poslal razglednico s sliko hiše, v kateri so po izročilu bivali Koprivovi. Od generala je dobil zahvalo s komentarjem. ” Da sem lahko videl matično hišo, je zame nadvse zanimivo, pa čeprav je res videti skromna”. 

Krožek ročnih del – zakladnica neprecenljivih znanj

Krožek ročnih del, Obvestila

V sredo 9.4. 2025 so imele članice DU sekcija Ročna dela, z učenci OŠ Zbora odposlancev 2.razreda OPB-ja in njihovo učiteljico Polonco Kalič, medgeneracijsko druženje. Izdelovali so mošnjičeke za kovance. Druženje je potekalo na sedežu DU na Reški cesti 5, kar je dodatno motiviralo učence za delo. Njihovi izdelki so bili izdelani natančno in z veliko veselja. Po delu so se posladkali z bonboni. Izrazili so željo, da bi se še srečali.

   

————————————————————————————————————————

Članice naših ročnih del 

  • kot prostovoljke na kreativnih delavnicah v DSO Kočevje 

  • sodelujejo na natečajih

DU-Kočevje pa je sodelovalo tudi na fotografskem natečaju ZDUS-a ROKODELSKI IZDELKI  2025. Komisija za tehnično kulturo Ljubljana, je med 68 fotografijami naredila izbor najboljših 30,  med njimi zbrala tudi fotografijo DU Kočevje, avtorice Irene Bokan. Vse izbrane fotografije bodo razstavljene na DMS-ju na Gospodarskem razstavišču 11. in 12.6., nato pa bo razstava prenesene na ZDUS in bodo tam na ogled do naslednje teme.

Ptički se zbirajo                                   in                           ptički se ženijo

     

  •  razstavljajo svoja unikatna dela

Razstava  slik s tradicionalnimi slovenskimi cvetovi in kvačkanimi okvirji v galeriji Knjižnice Kočevje.

                 

Krožek vodi: Irena Bokan