Arhivi Kategorije: Obvestila

IZLET – Center NOORDUNG Vitanje in Žička kartuzija

Izleti in letovanja, Obvestila

Relacija : Kočevje – Ljubljana – Celje-  Vojnik- Vitanje – Žička kartuzija in povratek domov do 19.ure

Na avtocesti bo postanek za kavico.

V Vitanje bomo prispeli med 11.-11.30 uro. V Slovenskem vesoljskem centru Hermana Potočnika Noordunga  si bomo pod strokovnim vodstvom ogledali  projekcijo  vesolja, odkrili bomo skrivnosti vesolja z virtualno resničnostjo in si ogledali še kakšno razstavo. Pa tudi sama stavba je arhitekturni dosežek, ki je zasnovana kot vesoljska postaja po ideji Hermana Potočnika. Ogled centra traja približno 1 uro, nakar bomo  ob 13. uri odšli na kosilo v bližnjo gostilno Kuzma.

Ker smo se  v centru podali na pot v prihodnost, se bomo ob ogledu kartuzije poglobili v preteklost.

Ob 14.30 uri bomo krenili proti Žičam, kjer smo ob 15. uri naročeni na ogled kartuzije. Letos mineva 860 let od njene ustanovitve. Leta 1782 je avstrijski cesar Jožef II. z dekretom ukinil delovanje kartuzije in stavbe so začele propadati. Tu je ostal le sedež župnije in gospodarsko središče bivšega kartuzijanskega posestva. Leta 1986 so se začela restavratorska dela, ki so trajala 30 let.

SREDA    28.5.2025   ………       CENA    55 €

Cena vsebuje: prevoz, vstopnine in kosilo

Odhod avtobusa ob 7.30  iz AP Kočevje

Rok prijave do 26.5.2025

Po končanem ogledu se bomo vrnili domov.

Vodička: Tatjana

 

Šport – april

Obvestila, Šport

Športne igre PZDU Dolenjske in Bele krajine so v polnem teku. 3. in 8. aprila se je 28. oz. 30 ekip pomerilo v pikadu. Z odličnim četrtim mestom so se iz Šentjerneja vrnile naše pikadistke: Milka Stevanič, Jelka Poje, Ivanka Šoštarko in Ana Domjanič, medtem ko je bila v metanju puščic , z 19 mestom, nekoliko slabša naša moška ekipa v sestavi: Štefan Šoštarko, Zdravko Loknar, Robert Pozderac in Zvone Poje.

Petanka je bila na sporedu 15. aprila v Malem Slatniku in 22. aprila v Trebnjem. Tudi tukaj je bila naša ženska ekipa, tekmovake so: Bruna Volčjak, Veronika Veselič, Veronika Janež in Irena Šercer z odličnim 6. mestom boljša od naše moške ekipe, v sestavi Štefan Šoštarko, Zdravko Loknar, Marjan Čop in Ivan Novak ,  ki je tekmovanje zopet zaključila na 19. mestu.

Zapisal: Ivan Novak

Vabilo na Alzheimer cafe

Obvestila

V sredo, 23.4. 2025 ob 17. uri, vljudno vabljeni na tretji dogodek v
sklopu projekta Občine Kočevje: Demenci prijazno Kočevje.

Dogodek bo potekal v Kulturnem domu Predgrad, kjer bo na temi: Kaj narediti, ko se v domači hiši pojavi demenca?  in  Kako naj skupnost sprejme osebo z demenco?   predavala dr. Vida Drame Orožin, psihiatrinja in nevrologinja, vodja ambulante za ljudi brez
zdravstvenega zavarovanja ter zunanja sodelavka Spominčice.

Pogovor bo povezoval dr. Božidar Voljč.

Vljudno vabljeni!

Predsednica posvetovalnega telesa: Ivanka Bižal

Znani neznani pesnik

Ali ste vedeli, Obvestila

IZ KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “ 75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI ” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO ZOPET ENO OSEBNOST

                      FRANCE  OŽBOLT     ( 1921  – 1986 )

Na tisoče in tisoče Slovencev se je v Življenju že srečalo z delom Franceta Ožbolta, a le malo je tistih, ki se tega tudi zavedajo, vendar pa je vsak, ki je na glavi kdaj nosil modro pionirsko kapo in si okoli vratu zavezoval rdečo rutico, gotovo poznal pesem, ki se začenja z besedami. » Mi smo slovenski pionirji, najmlajši borci, borci za prostost…« Številne generacije otrok po drugi svetovni vojni so jo namreč prepevale kot slovensko pionirsko himno, njeno besedilo pa je leta 1944 ustvaril prav France Ožbolt.

Maja 192 v Kočarjih pri Kočevju rojenemu Ožboltu pesem pravzaprav večji del življenja ni prinašala drugega kot grenkobo. Vrsto let je moral gledati, kako s o njegovo ime v tisku krotovičili, zdaj v  Frančka Ožbalta, potem v Antona ali Toneta Ožbolta in celo v samem Kočevju skoraj nihče ni vedel, kdo je resnični avtor teksta. Značilen je dogodek z začetka šestdesetih let minulega stoletja, ko je Ožbolt v Črnem Potoku, kjer je preživel večji del mladosti, pred kočevskimi pionirji obujal spomine na drugo svetovno vojno: » Nato smo zapeli našo pionirsko himno. Tovarišu Ožboltu so prišle solze v oči. Začudeno smo ga gledali. Povedal nam je, da je on napisal besedilo naše himne. Tudi učiteljice tega niso vedele. Zaploskali smo tovarišu in njo še enkrat zapeli, da je vse odmevalo…«.

A tako, kot je hlapec Jernej zaman iskal svojo pravico, tudi Ožbolt, ki se ga marsikateri sokrajan še desetletja po smrti – umrl je maja 1986, malo po 65 rojstnem dnevu – spominja kot strastnega kadilca z večnim ustnikom za cigarete, dolgo ni bil deležen zasluženega priznanja. Še v drugi polovici sedemdesetih let so pesem v pesmarici Vstanite sužnji  pripisovali Osilničanu Antonu Ožboltu, svoje ime pa je v glasilih borčevske organizacije prvič videl pravilno zapisano šele leta 1973,  ob obletnici ustanovitve Zveze mladine v Kočevski Reki.

Sicer pa je pesmi pisal že pred vojno in tudi kasneje, ko se je kot eden prvih na Kočevskem vključil v narodno-osvobodilno gibanje. Silno ponosen je bil, ker mu je ob petdesetem rojstnem dnevu za jubilej voščil Matej Bor, s katerim sta se leta 1942 prebijala iz italijanskega obroča. Žal je Ožbolt zvezek, kamor je zapisoval svoje pesmi, malo pred koncem vojne izgubil, tako da so se ohranile le redke, med njimi poleg » Slovenskih pionirjev » tudi znana pesem    » Mladi pionirji », ki jo je jeseni 1943 napisal na prošnjo kočevskih otrok.

In kako so nastali » Slovenski pionirji »? Skladatelj Marjan Kozina, ki je besedilo uglasbil, se je čez leta sicer spominjal, da ga je za neki miting na Spodnji Slivnici pri Grosuplju tik pred nemško ofenzivo leta 1943 menda napisal kar sam. Pobudo naj bi dobil od malčkov, ki so želeli na mitingu nastopiti z novo partizansko pesmijo. In tako je pod nekim kozolcem sestavil verze, ki so se začeli z besedami pionirja Francija: » Mi smo slovenski pionirji.« Kozini je ostal v spominu tudi njihov nastop » Ob zvoku moje harmonike so kot zadnja točka prikorakali na oder pionirčki, vsi z levo nogo naprej, kot sem jih naučil. Samo o tem, katera je leva noga, so bila mnenja deljena, pa tudi peli so nekako počasi. To pa nič ne de ! Glavno je, da so jim zadovoljno sijale oči ob prvem njihovem nastopu.«

Zgodba Franceta Ožbolta se je glasila nekoliko drugače: Spomladi aprila 1944 me je poslal rejonski odbor Banja loka na tečaj za odrske talente, ki ga je organiziralo Slovensko narodno gledališče v Semiču. Trajal je nekako od 10. aprila pa do 25. maja 1944. Ravnatelj tega tečaja je bil Filip Kumbatovič. Med drugimi predavatelji je bil tudi skladatelj Marjan Kozina, ki je vodil glasbeno skupino. Danes se ne spominjam več, ali je imel predvideno proslavo za 1. maj ali kakšen drug dan, na kateri naj bi nastopili pionirji.  Spominjam se dobro, da je potreboval pesem za pionirje, da bi zapeli na mitingu v Semiču.  

S seboj sem imel zvezek mojih pesmi, v katerem sem imel tudi besedilo » Mladi pionirji » . Za to priložnost sem nekoliko spremenil besedilo. Pomagala mi je tudi pesnica Majda Peterlin – Vida Brest, ki je bila tudi tečajnica tega tečaja. Pokojni Marjan Kozina pa jo je uglasbil in po nekaj dneh so jo zapeli na mitingu v Semiču in pozneje v Črnomlju kot  »Slovenski pionirji«.

Je Kozini ponagajal spomin? Kaže tako, kajti že zelo zgodaj je pesem menda bila objavljena pod imenom Ožbalt, kot je skladatelj klical Ožbolta. Tudi kasnejše objave z imenom Antona Ožbolta govorijo v prid Ožboltovim trditvam. Verjetno gre nesporazum pripisati dejstvu, da je pesem po vojni dobila še kitico » Mi vsi smo Titova mladina…. », ki pa jo je po Ožboltovem mnenju res napisal Kozina, saj je v prvotnem tekstu ni bilo. Dandanašnji stroka avtorstvo priznava Francetu Ožboltu in tako je kot avtor besedila naveden  tudi v antologiji Slovensko pesništvo upora   iz leta 1987.

Ožbolt je nekoč dejal, da ima Dolenjsko rad, v Belo krajino in Kočevsko pa je zaljubljen. Zato ni naključje, da je v sedemdesetih letih napisal besedilo pesmi » Mojemu mestu », ki je veljala za nekakšno neuradno himno Kočevja. A kot so novi časi potisnili v pozabo » Mlade » in Slovenske pionirje », je tudi njegovo kočevsko himno slišati le še ob redkih priložnostih. Zaradi tega je Franceta Ožbolta, ne le v slovenskem merilu, temveč tudi v lokalnem okolju upravičeno možno imenovati neznani pesnik.

POROČILO O DELU DRUŠTVA V LETU 2024

Obvestila

V društvu upokojencev Kočevje je bilo na dan 31.12.2024 včlanjenih 768 članov, od tega 236 moških, 532 žensk. Podpornih članov imamo 16, 59 jih je oproščenih članarine ( to so člani, ki so stari nad 90 let ali pa živijo v domovih za starejše ),  v preteklem letu je umrlo 31 članov, 27 jih je iz društva izstopilo, novo sprejetih članov pa je bilo 43. Število članstva se iz leta v leto zmanjšuje, predvsem zaradi umrljivosti in izstopa najstarejših in onemoglih članov iz društva, saj imamo kar 254 članov starih nad 80 let, od 60 do 80 jih je 480, samo 34 članov pa je mlajših kot 60 let.

V društvenih in športnih dejavnostih redno sodeluje okoli 190 članov, izletov se je udeležilo 180, na letovanja je odšlo 160,  proslav in srečanj na društvu pa se jih je skupno udeležilo kar okoli 500, kar dokazuje, da je društveno življenje dobro organizirano in so dejavnosti pri članih priljubljene in dobro obiskane. Predavanj in izobraževanj se je skozi leto udeležilo okoli 100 udeležencev.

V marcu 2024 je bil izveden volilni občni zbor, na katerem  je za mandatno obdobje 2024 – 2028  94 prisotnih članov zvolilo novo vodstvo,   zbor delegatov  je bil sklican 1x, IO  se je sestal 3x,  NO  2x, stanovanjska komisije je imela 2 seji, komisija za društvene dejavnosti pa se je sestala 4x.

Program dela je bil skoraj v celoti realiziran, v nekaterih dejavnostih celo presežen.

Pregled dela po področjih:

GOSPODARSKO STANOVANJSKO PODROČJE 

Na gospodarskem področju se je po koncu kurilne sezone nadaljevala investicija iz leta 2023, zamenjava dotrajanih radiatorjev in vgradnja novih. Nameščeni so bili tudi novi termostatski ventili, opravljena pa so bila še ostala vzdrževalna dela povezana z zamenjavo radiatorjev ( barvanje, beljenje in popravilo poda ).

Nabavljena in postavljena je bila ograja na meji s stavbo Herbi, potrebno pa je bilo tudi popravilo dela ograje, ki je bila poškodovana s strani neznanega storilca.

Na stanovanjskem področju je bila izdelana prednostna lista za leto 2024 na kateri so bili 3 prosilci. Nepremičninskemu skladu so bili posredovani štirje predlogi za nove najemnike. Predlagani so bili tudi kandidati, ki so vloge oddali med letom. Vsi predlogi so bili uspešno rešeni.

V decembru je bil objavljen razpis za prednostno listo za leto 2025.

DRUŠTVENE DEJAVNOSTI

KROŽEK ROČNIH DEL

KLEKLJARSKA SEKCIJA   je imela srečanja vsak ponedeljek od 9. do 11. Udeležuje se jih  5 klekljaric, ki s svojimi izdelki v okviru ročnih del sodelujejo na razstavah v okviru  društva, PZDU in ZDUS.

  • 01.06.2024 / srečanje rokodelk PZDU Dolenjske in Bele krajine v Loškem Potoku
  • 06.06.2024 / razstava ob » dnevu odprtih vrat » DU Kočevje
  • 17.06.2024 / Festival žive ulice v Kočevju

Svoje unikatne  izdelke pa za protokolarna darila večkrat poklonijo tudi društvu.

 KROŽEK ROČNIH DEL ima delavnice vsak četrtek od 15. do 17. ure v sejni sobi društva ( razen meseca julij , avgust,).

  • V začetku leta so pričele z izdelovanjem 100 kosov darilc za obiskovalce proslave ob dnevu žena –  kvačkane pikapolonice, na katere so prišile sponko za pripenjanje in izdelale škatlice za embalažo. Pikapolonice so poklonile tudi skupini citrark Citrin iz Ribnice, ki je sodelovala z našim bralnim krožkom na prireditvi v Knjižnici Kočevje ob svetovnem dnevu knjige 23.4.2024.
  • Pletle so copatke za novorojenčke občine, spomladi so oddale 60 parov, jeseni pa še 100 parov. Ta projekt teče že deset let.
  • Za članice Bralnega krožka so izdelale 7 obročev z marjetkami, ki so uporabile na proslavi ob kulturnem prazniku.
  • Posvetile so se tudi quilling tehniki, zvijanju papirnih trakcev in zdelale slike s cvetličnim motivom za potrebe društva (darila).  Same pa so naredile tudi darilne vrečke.
  • 21.3. 2024 so bile povabljene v DSO Kočevje, kjer so vodile delavnico Dekoracije za  veliko noč, cvetje iz krep papirja in sestavljanje ikeban.*
  • 14.5.2024 je krožek sodeloval na Žogariji, mednarodnem dogodku za mlajše otroke, na katerem so sodelovale vse osnovne šole iz občine Kočevje in iz Hrvaških iz Delnic. Krožek DU Kočevje je bil povabljen kot del medgeneracijskega sodelovanja, vodile so delavnico nizanje perlic, na stojnici pa so pripravile še manjšo razstavo . Dogodek prireja  RTV SLO.
  • 1.6.2024 so bile na srečanju rokodelk PZDU v Loškem Potoku. Tu smo sodelovale z razstavo novejših izdelkov.
  • 6.6.2024 je društvo pripravilo Dan odprtih vrat. Krožek je sodeloval z razstavo izdelkov kar na zelenici ob stavbi društva. Vera Lesič pa je za zveste bralce, ki so prejeli Bralno značko, nakvačkala 15 sovic.
  • 17.6.2024 je krožek sodeloval z razstavo izdelkov na zelenici ob fontani na Mestni ploščadi  v Kočevju kot del predstavitve dejavnosti DU Kočevje.
  • V jesenskem času so rokodelke pričele z izdelovanjem novoletnih voščilnic na katerih so bili kvačkani zimski motivi. Izdelale so jih 300, tako za poslovne partnerje, kot tudi na naše člane 80+.
  • Še vedno pa nekatere  članice izdelujejo odeje za starostnike na invalidskih vozičkih, saj akcija v Sloveniji še vedno teče.-
  • Ivanka Šoštarko pa je  naredila kar 200 kvačkanih  pikapolonic  za obdaritev članov društva na srečanju 85+
  • Za konec leta pa so rokodelke s svojimi unikatnimi izdelki poskrbele  za novoletno okrasitev društvenih prostorov.

PEVSKI ZBOR

 Pevski zbor društva upokojencev Kočevje  se je v letu 2024  udeležil vseh razpisanih pevskih revij, prav tako je nastopil na vseh prireditvah in pevskih revijah, na katere so bili povabljeni ( tako zbor v celoti, kot tudi Zvončice ).V okviru mednarodnih sodelovanj se je zbor udeležil Festivala Slovenija v Sarajevu.

Zbor vadi 1 X tedensko 2 ali 3 ure, pred koncerti imajo še intenzivne vaje, vodi ga Nina Skebe, v zboru poje 19 pevk.

Nastopi PEVSKI ZBOR:

  • 07.02.2024 – Kulturni praznik na društvu
  • 27.03.2024 – Občni zbor DU Kočevje  / Šeškov dom Kočevje
  • 10.05.2024 – Srečanje zborov Zahodne Dolenjske  / Dolenja vas
  • 14.05.2024 –  Revija pevskih zborov PZDU Dolenjska in Bela krajina
  • 18. – 21.4 2024 – Festival Slovenija IN v Sarajevu
  •  06.06.2024 – Dan odprtih vrat na društvu
  •  10.06.2024 – Revija Kočevska poje / KCK Kočevje
  • 16.06.2024  – Tabor pevskih zborov / Šentvid pri Stični
  • 17.06.2024  – Žive ulice  / ploščad Kočevje
  • 22.11.2024  – Jesen na podeželju / OŠ ob Rinži  Kočevje
  • 25.11.2024   10. koncert PZ DU Kočevje / KCK Kočevje
  • 27.12.2024 – cerkev Sv. Jerneja / revija JSKD

Nastopi  ZVONČICE

  • 04.02.2024  – Kulturni praznik /Mozelj
  • 20.03.2024 – Dan žena in materinski dan na  društvu
  • 10.05.2024 – Srečanje zborov Zahodne Dolenjske  / Dolenja vas
  • 25.05.2024 – Dan mladosti  / Kot – Prelesje
  • 10.06.2024 – Kočevska poje / KCK Kočevje
  • 18.06.2024 – Dom starejših občanov Kočevje
  • 17.10.2024 – Srečanje ljudskih pevcev PZDU DBK / Dolenjske Toplice
  • 12.11.2024 – Srečanje 85 + DU Kočevje  /  Jezero Tušek Kočevje
  • 22.11.2024 – Jesen na podeželju  / OŠ ob Rinži Kočevje
  • 25.11.2024 – 10.koncert PZ DU Kočevje / KCK Kočevje
  • 01.12.2024 – Grajski pevci / Sinji vrh
  • 16.12.2024 – DSO Kočevje
  • 27.12..2024 – cerkev Sv. Jerneja / revija JSKD

Plesna skupina ZIMZELENKE

 V letu 2024 je skupina  sodelovala na  prireditvah na občinski in medobčinski ravni, so se pa plesalke udeležile tudi mednarodnega festivala Slovenija.IN v Sarajevu.  Šteje 13 članic, vadijo v plesnem centru Jasmin v Kočevju.

Nastopi:

  • 07.02.2024  /  Kulturni praznik  OŠ Ljubo Šercer Kočevje
  • 07.02.2024  /  Kulturni praznik DU Kočevje
  • 08.03.2024  /  Dan žena Osilnica
  • 11.03.2024  /  Dom starejših občanov Kočevje
  • 20.03.2024  /  Materinski dan DU Kočevje
  • 24.03.2024  /  Materinski dan  Velike Lašče
  • 04.04.2024  /  Plesna revija Ples in gib  OŠ Stara Cerkev
  • 18. – 21.4.2024 / Slovenija. In v Sarajevu
  • 14.05.2024  /  Žogarija rdeča dvorana Kočevje
  • 17.05.2024  /  Veselje je pri nas  Sinji vrh
  • 24.5.2024  /  Dan odprtih var Korte, Izola
  • 26.05.2024  /  Trzinka poje in pleše Trzin
  • 06.06.2024  /  Dan odprtih vrat DU Kočevje
  • 13.06.2024  /  Dom starejših občanov Kočevje
  • 17.06.2024  /  Žive ulice Kočevje
  • 18.06.2024  /  Plesni festival Ložice
  • 19.06.2024  /  Produkcija Jasmin Kočevje
  • 01.09.2024  /  Ribniški sejem Ribnica
  • 18.10.2024  /  Tržišče pleše Tržišče pri Sevnici
  • 15.11.2024  /  Medgeneracijsko druženje OŠ ob Rinži
  • 25.11.2024  /  Koncert PZ DU Kočevje
  • 30.11.2024  /  Plesni festival Logatec
  • 17.12.2024  /  Dom starejših občanov Kočevje
  • 18.12.2024  /  Produkcija Jasmin Kočevje
  • 26.12.2024  /  Novoletno druženje DU Kočevje

Gledališka skupina KOFETARCE

Gledališka skupina šteje 6 – 8 članic, srečujejo se  enkrat mesečno, intenzivno pa pred nastopi. Vsebino skečev prilagajajo aktualnim dogodkom oz. publiki.

Nastopi:

  • 11.03.2024  /  Dom starejših občanov Kočevje
  • 20.03.2024  /  Dan žena in materinski dan DU Kočevje
  • 06.06.2024  /  Dan odprtih vrat DU Kočevje
  • 13.06.2024  /  Dom starejših občanov Kočevje
  • 26.12.2024  /  Novoletno druženje DU Kočevje

 

Bralni krožek

 Članice se družijo vsako drugo sredo v mesecu. V obdobju od januarja do septembra so bila srečanja redna, razen v mesecu juliju in avgustu.

Nastopi:

  • 07.02.2024 /  Kulturni praznik DU Kočevje ( stoletnica Ivana Minattija )
  • 05.04.2024 /  Srečanje literatov PZDU Dolenjske in bele krajine v Črnomlju
  • 18.04.2024 /  Vseslovensko srečanje bralnih krožkov Senovo
  • 23.04.2024 /  Mednarodni dan knjige Knjižnica Kočevje (  organizacija prireditve ob                                  100 letnici Ivana Minattija in 150 letnici Rudolfa Majstra )
  • 06.06.2024 /  Podelitev bralne značke – Dan odprtih vrat DU Kočevje
  • 22.10.2024 /  Samostojni literarni večer » knjiga je naša najboljša prijateljica »                                              Knjižnica Kočevje
  • 28.11.2024 /  Obisk knjižnega sejma Ljubljana

Prireditve in srečanja 

23. in 24. januarja smo organizirali srečanja aktivnih članov društva. Prvi dan so se zbrali člani sekcij ročnih del,  pevski zbor, plesalke, bralni krožek,  gledališka skupina ter prostovoljke in prostovoljci, drugi dan  pa so na srečanje prišli še športniki in športnice.  V prvem delu druženj, katerih se je udeležilo kar 122 aktivnih članov in članic društva,  so vodje sekcij podali poročila o delu v letu 2023, z društvenimi novostmi je prisotne seznanila  predsednica društva, drugi del srečanja pa je bil namenjen sproščenemu pogovoru ob malici, ki so nam jo pripravili v Pizzeriji Briški

Pripravili smo dve proslavi:

  • 07.02.2024 ob kulturnem prazniku – nosilec programa je bil Bralni krožek
  • 20.03.2024 ob dnevu žena in materinskem dnevu. Za vse udeležence so rokodelke pripravile lična darilca ( pikapolonice ), po kulturnem programu pa je sledila še pogostitev. Obe proslavi sta bili dobro obiskani                                                                                                                                                                                                                                                                Marca je društvo obiskala lokalna TV in posnela dejavnosti krožka ročnih del.

Društvo je s svojimi sekcijami sodelovalo:

  • 14. maja  na Žogariji
  • 17. junija v organizaciji Občine Kočevje na festivalu Žive ulice.
  • 6. junija smo organizirali dan odprtih vrat, ki je namenjen spoznavanju društva in dejavnosti. Ob pestrem spremljevalnem programu smo imeli še tekmovanje za  najbolj izvirno pokrivalo, obiskovalce smo pogostili z malico in domačim pecivom.
  • 24.08.2024 smo se udeležili srečanja upokojencev PZDU Dolenjske in Bele krajine v Šentjerneju.
  • 14.10.2024 smo ob stavbi našega društva za članice in člane organizirali prijetno druženje ob  peki kostanja in športnih igrah. Ponudbo smo popestrili še z domačim pecivom in slastnimi namazi,  manjkal pa ni niti kozarček rujnega ali soka. Kljub sivemu vremenu je bilo obiskovalcev kar veliko, bili so zadovoljni in s takimi oblikami druženja, ki ne zahtevajo dragih avtobusnih prevozov, bomo v nadaljevanju še nadaljevali.
  • novembra smo na prijetno druženje v Gostišče Jezero povabili naše najstarejše člane, ki jih imenujemo kar 85 +. Za dobro vzdušje je s harmoniko poskrbel Gregor, pevska skupina Zvončice za prijetne napeve, Tatjana za prikupna darilca ročnih del, Zalka pa  za dobro hrano.
  • decembra pa smo z organiziranim prevozom organizirali še prednovoletno praznovanje pri Puglju v Ribnici.

Skupina za postrežbo 

V skupini deluje 6 članic, ki so za dobro počutje naših članov nepogrešljiv člen. S peko peciva, pripravo pladnjev z narezki, obloženimi kruhki ali drugimi domačimi dobrotami, s postrežbo pijače in ureditvijo miz in prostora pred in po prireditvah. Vsaki naši prireditvi, na katerih je bilo okoli 550 udeležencev, dodajo neprecenljivo vrednost.

Sodelovale so:

  • 07.02.2024 – proslava ob kulturnem prazniku na društvu
  • 20.03.2024 – proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu na društvu
  • 27.03.2024 – volilni občni zbor Šeškov dom
  • 06.06.2024 – dan odprtih vrat DU Kočevje
  • 11.2024 – pogostitev na društvu po koncertu PZ

Izleti in letovanja

Izvedli smo dva izleta

  • maja na Avstrijsko koroško v Zbilje
  • oktobra v Rogaško Slatino z ogledom steklarne

Člane društva pa smo do zapolnitve mest na avtobusu, povabili tudi na Festival. Slovenija IN v Sarajevo, kamor so sicer odpotovale pevke in plesalke.

In tri letovanja

  • Spomladanski oddih v Rovinju
  • Septembrsko letovanje v Zadru
  • Jesenke počitnice na Makarski rivieri z obiranjem mandarin v dolini Neretve.

Izobraževanje

  • 13.02.2024 smo organizirali predavanje o državnih preventivnih programih Svit, Dora in Zora.
  • 16.04.2024 smo imeli v okviru tedna zdravja predavanje  na temo  hipertenzije in holesterola v krvi. Po predavanju je sledila sledila še izmera  vrednosti krvnih tlakov.
  • 11.06.2024 smo v prostorih društva organizirali že tretje predavanje oziroma delavnico o uporabi mobilnih telefonov, o nevarnosti spletnih prevar in uporabi koristnih aplikacij.  Delavnico so izvedli Mobilni heroji iz Ljudske univerze Velenje.

Informiranje

Na področju informiranja je na prvem mestu še vedno mesečna radijska oddaja Modri pristan na Univoxu.

V začetku leta  sta bili gostji oddaje Marija Turk iz DU Loški Potok in Milka Gornik iz DU Sodražica, ki sta predstavili delo svojih društev. V goste smo ju povabili že drugič,  odziv njihovih članov je bil izredno pozitiven, zato smo se odločili, da bo njun obisk v Modrem pristanu postal stalnica.

Drugih  gostov v oddaji nismo gostili. V načrtu smo imeli obisk predstavnice društva Spominčica v vezi s predavanji Alzhaimer cafe v Kočevju, a je udeležbo žal zaradi bolezni odpovedala.

So pa vsa aktualna obvestila vedno  še posebej objavljena na radiu in oglasnih deskah v mestu in na društvu.  Kot kaže števec obiskov, je zelo dobro  obiskana tudi naša spletna stran, na kateri so objavljeni tekoči dogodki in druge zanimivosti.

ŠPORT, REKREACIJA IN GIBALNA KULTURA

Na športnem področju smo bili v letu 2024 zelo aktivni, sodelovali smo na 48. ŠIU PZDU Dolenjske in Bele krajine, kakor tudi na turnirjih, kamor so nas povabila prijateljska društva.

Tekmovali smo v kegljanju, šahu, streljanju z zračno puško, pikadu, kegljanju s kroglo na vrvici, balinanju, petanki in štrbunku vseh tekmovanj pa se je udeležilo preko 70 naših članic in članov.

Športno leto se je pričelo s prstometom.  Trije naši člani so se na povabilo  prstometne organizacije Slovenije udeležili državnega prvenstva in Harijevega memoriala v Renčah. Tovrstnega tekmovanja ( igre trojk )  so  se udeležili prvič, nova spoznanja in izkušnje pa jim bodo v nadaljevanju zagotovo dobrodošle.

Udeležba naših športnikov  na 48. ŠIU PZDU Dolenjske in Bele krajine

  • 14.03.2024 – šah / Črnomelj  Med 13 ekipami smo osvojili 1 mesto in si tako pridobili pravico udeležbe še državnem prvenstvu ZDUS, kjer pa smo med 15 društvi zasedli 4 mesto.
  • 22.03.2024 – kegljanje za ženske in moške / Novo mesto Vodnjak in Portoval
  • 03.04.2024 – pikado moški / Škocjan
  • 05.04.2024 – pikado ženske / Prečna
  • 17.04.2024 – petanka ženske / Trebnje
  • 18.04.2024 – petanka moški / Trebnje
  • 23.04.2024 – strelke in strelci / Novo mesto
  • 07.05.2024 – balinanje ženske / Sodražica
  • 08.05.2024 – balinanje moški / breza v Straži
  • 14.05.2024 – kegljanje s kroglo na vrvici / organizator tekmovanja je bilo naše                                           društvo, nastopilo je 17 ekip
  • 23.05.2024 – orientacijski pohod za mešane ekipe / Uršna sela
  • 28.05.2024 – štrbunk moški / Uršna sela
  • 30.05.2024 – štrbunk ženske / Mali Slatnik

Na športnih igrah je sodelovalo 33 društev iz naše regije. Naša končna uvrstitev, po 6. mestu žensk in 5. mestu moških, je bila 6. mesto.

Sodelovanje na meddruštvenih in prijateljskih turnirjih

  • 08.03.2024 / kegljišče Gaj Kočevje prijateljsko srečanja s kegljači in kegljačicami iz Novega mesta
  • 14.03.2024 / ponovitev prijateljskega srečanja v kegljanju v Novem mestu
  • 17.07.2024 / županov pokal v Podturnu v kegljanju s kroglo na vrvici

Ostalo:

  • 04.10.2024 sodelovanje na Mini olimpijadi za učence 1. triade OŠ Kočevske občine in OŠ Fara s prikazom štrbunka in prstometa na tarčo.
  • 19.12.2024 / odprto prvenstvo Slovenije za upokojenke in upokojence v štrbunku posamezno / rdeča dvorana v Velenju. V ženski konkurenci sta naši tekmovalki osvojili prvo in drugo mesto.
  • V jesenskem času so bila izvedena društvena prvenstva v športnih disciplinah ter v igranju taroka in remija.

V okviru gibalne kulture na društvu deluje tudi telovadna sekcija, v kateri je v letu 2024 sodelovalo  23 članic. Telovadijo vsako sredo popoldan v telovadnici OŠ Ljubo Šercer, je pa to oblika rekreacije, ki je za zdravje in dobro počutje naših upokojenk zelo primerna, saj je povprečna starost udeleženk kar 78 let.

SOCIALNO HUMANITARNO DELO – PROSTOVOLJSTVO

V izvajanje programa »Starejši za starejše« je bilo v začetku leta 2024 vključenih 22 prostovoljcev in prostovoljk,  ki pa se je med letom zmanjšalo, tako da jih je bilo ob koncu leta samo še 18. Vzroki za prenehanje z delom so zdravstvene težave in pa umrljivost.  Na novo smo uspeli pridobiti eno prostovoljko.

Tudi v letu 2024 smo obiskovali občane starejše od 69 let na njihovem domu, jim nudili pomoč in tako pripomogli k čim lepšemu preživljanju časa na svojem domu, v domačem okolju in skupaj s svojimi sorodniki.

Ob koncu leta smo po domovih raznosili   260   darilnih vrečk s priložnostnimi novoletnimi darili. Dobijo  jih vsi člani in članice nad 80 let. Po njihovih odzivih jim taka pozornost društva veliko pomeni, saj jim s tem dokazujemo, da so kljub letom še vedno naši spoštovanja vredni člani.

Naj izpostavimo samo število obiskov in na prvem mestu potrebo po druženju, kar kaže na prisotno osamljenost in izključenost iz družbe. Po upokojitvi se zoži socialna mreža, pojavijo se omejitve glede materialnih možnosti, kar pa posledično lahko vodi do različnih zdravstvenih težav. S programom »starejši za starejše« se trudimo to preprečiti ali pa vsaj omiliti.

Po poročilih: Antona Vovka, Ivana Novaka, Jelke Poje, Tatjane Novak, Liljane Črnkovič, Neve Oberstar in Mire Letig pripravila Barbka Bižal Kolar.

Predsednica DU Kočevje

Kočevje, 31.1.2025                                                          Barbka Bižal Kolar

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

  

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

.

 

 

 

 

 

 

 

.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

  

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

.

 

 

.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

.

 

 

 

 

 

 

 

.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Šport – marec

Obvestila, Šport

 ŠIU Dolenjske in Bele krajine so se za naše društvo pričele sanjsko.

Najprej šah. Tekmovanje je bilo v četrtek 13. marca v Kanižarici. Nastopilo je 13 društev oz. 57 tekmovalcev in 1. mesto je, tako kot lansko leto, zopet pripadlo našemu društvu. V zmagovalni ekipi so bili: Anton Malnar, Stanko Podkoritnik, Marko Ofak, Franc Miklič in kot vodja ekipa Franc Volf, ki pa je bil v rezervi. Dve zlati medalji pa sta si na posameznih deskah priigrala še Anton Malnar in Stanko Podkoritnik.

Igre so se nadaljevale, v organizaciji našega društva,  s kegljanjem na kegljišču Gaj v Kočevju, Najprej se je v petek  21. marca  med seboj pomerilo 10 ženskih ekip, naše tekmovalke: Marica Kersnič, Nedeljka Vukojevič, Lucija Tanko in Snježana Dukić so osvojile 5. mesto.

Veliko boljše se je godilo naši moški ekipi, ki je  naslednji teden 26. marca, na domačem terenu zmagala. Za največ podrtih kegljev so poskrbeli Anton Jalovec, Marjan Tekavec, Martin Sevnšek in Alojz Vončina.  Po poročilu delegata in odzivu tekmovalk in tekmovalcev je bilo tekmovanje odlično organizirano, posebna zahvala pa sodnici Duši Čahuk, pomočnici na računalniku Nedeljki Vukojevič in ekipi članic DU za postrežbo. Za pozdravni nagovor je poskrbela podpredsednica  DU Tatjana Novak, da pa je vse teklo tako kot treba  je poskrbel vodja tekmovanja Ivan Novak.

Vsem iskrene čestitke,  seveda pa  gredo največje tekmovalcem, tako šahistom, kot kegljačem, ki so si z osvojenimi prvimi mesti zagotovili udeležbo na državnih igrah ZDUS

VABILO na proslavo ob dnevu žena in materinskem dnevu

Obvestila

Spoštovane članice in člani društva.

V počastitev dneva žena in materinskega dneva, vas v četrtek 20.marca ob 18. uri vabimo na proslavo, ki bo v prostorih društva na Reški cesti 5.

V kulturnem programu bodo nastopile članice našega društva: pevski zbor, Zimzelenke in Kofetarce, za veselo razpoloženje bo meh svoje harmonike raztegnil Simon. Malce se bomo posladkali, poklepetali in v sproščenem vzdušju preživeli urico ali dve.

Prisrčno vabljeni !

 

Vabimo vas v kino na ogled filma NESKONČNI SPOMIN

Obvestila

VABILO  na 2. Alzheimer Cafe

V torek, 18. 3. 2025 ob 16. uri, vljudno vabljeni na drugi dogodek v sklopu projekta Občine Kočevje: Demenci prijazno Kočevje.

Dogodek bo potekal v Kulturnem centru Kočevje, kjer si boste lahko ogledali film Neskončni spomin.

»Moč Neskončnega spomina je v tem, da dvorano zapustimo z vseprežemajočim občutkom, kako lépo – pa naj bo še tako kratko – je življenje, kadar ga delimo z drugimi.«

———————————————————————————————————————-

Režiserka Maite Alberdi v 85-minutnem dokumentarcu Neskončni spomin pripoveduje zgodbo para – on je ugledni čilski novinar, ona igralka, aktivistka in političarka -, ki že več kot dvajset let živi v tesnem in ljubečem razmerju. Njemu, Augustu, so pred osmimi leti diagnosticirali Alzheimerjevo bolezen, od takrat pa se skupaj spopada z neizbežnim. Ona, Paulina, je partnerju globoko in brezkompromisno predana, Augusto pa bije srdit boj, da bi ohranil svojo identiteto. »Film je srce parajoč in hkrati navdihujoč spomenik neuničljivi moči ljubezni,« pravijo o filmu, ki je bil nominiran za oskarja v kategoriji najboljši dokumentarec.

Neskončni spomin je predvsem ljubezenski film, ki pa nam da veliko več, je zapisal kritik Adam Mullins-Khatib v Chicago Readerju: »Režiserka Maite Alberdi nam z izjemnim dokumentarcem Neskončni spomin prinaša enega najbolj iskrenih prikazov življenja, ljubezni in spomina, kar smo jih v zadnjih letih videli na velikem platnu.

Vstop prost
Vljudno vabljeni!

SPOMLADANSKI VENČEK – natečaj za rokodelski izdelek

Krožek ročnih del, Obvestila, Razpisi

 

Komisija za tehnično kulturo ZDUS (KTK) vabi k sodelovanju na natečaju za rokodelski izdelek, katerega namen je spodbujanje rokodelskih spretnosti, ustvarjalnosti in ljubezni do tradicije ter narave.

 

 

  1. POGOJI SODELOVANJA

Možnost sodelovanja imajo vsi člani društev upokojencev, ki so vključena v ZDUS in ostali zainteresirani rokodelci.

  1. PRIJAVA NA NATEČAJ, OZNAČEVANJE IZDELKOV, POŠILJANJE

Prijavnine ni.

Izbor izdelkov: rokodelski izdelek, izdelan iz različnih naravnih in drugih materialov (volna, blago, ličje, šibje, srobot, vrba, les, glina, slama, vrv …). Velikost izdelka do 25 cm. Vsi sestavni deli izdelka morajo biti pritrjeni na osnovo (izdelek je v enem kosu). Prijavljeni izdelki morajo biti narejeni v času natečaja, pogoj je, da niso bili predhodno objavljeni ali javno razstavljeni.

Tehnika: šivanje, kvačkanje, pletenje, klekljanje, vezenje, polstenje, šivanje, quilling, …

Avtor pošlje svoje izdelke na naslov:

ZDUS, Kebetova 9, 1000 Ljubljanam vključno do 20.3.2025

Na vsakem izdelku mora biti PRITRJEN NAPISNI LISTEK velikosti 8 x 5 cm. Na njem morajo biti podatki avtorja izdelka: IME in PRIIMEK na hrbtni strani pa KONTAKTNI PODATKI AVTORJA: e-NASLOV, NASLOV, TELEFONSKA ŠTEVILKA, DU. Nepopolno opremljene izdelke, kakor tudi opremljene z nepopolnimi podatki bo komisija izločila iz nabora razstavnih izdelkov. Izdelki morajo biti ustrezno pakirani za pošiljanje, da se ne poškodujejo. Izdelki bodo vrnjeni avtorjem oziroma na društva upokojencev po zaključku razstave.

Izdelki naj vključujejo etnografske značilnosti avtorjevega okolja.

Sodelovanje na natečaju in objave niso honorirane. Poslane izdelke udeleženci izdelajo na lastne stroške.

  1. AVTORSKE PRAVICE

S prijavo udeleženec zagotavlja, da so izdelki avtorski in dovoljuje njihovo objavo za namene promocijske dejavnosti rokodelstva Komisije za tehnično kulturo ZDUS, kar vključuje objave v različnih medijih ZDUS (informacijski bilteni, spletna stran, družbena omrežja, ostalo) z ustrezno navedbo avtorja.

Organizator natečaja ne prevzema nobene odgovornosti za nepravilno rabo ali kršenje avtorskih pravic tretjih oseb.

Na natečaju ne morajo sodelovati člani ocenjevalne komisije.

Avtor izdelka je seznanjen, da bodo njegovi osebni podatki uporabljeni s ciljem zagotavljanja pravic in obveznosti ter vodenja evidenc za namen promocije delovanja Komisije za tehnično kulturo ZDUS. S prijavo na natečaj daje avtor prostovoljno privolitev za zbiranje, obdelavo in hrambo njegovih osebnih podatkov v evidenci organizatorja natečaja.

Avtor je seznanjen, da ima možnost vpogleda v lastne osebne podatke, pravico do popravka in izbrisa podatkov. Avtor lahko pošlje zahtevo na ZDUS – tajnistvo@zdus-zveza.si.

ZDUS bo osebne podatke hranil še pet let, nato jih bo izbrisal iz evidenc.

  1. IZBOR IZDELKOV ZA RAZSTAVO IN OBVEŠČANJE AVTORJEV

Prejete izdelke bo pregledala ocenjevalna komisija do 26.3.2025 v sestavi: Marija Vidic – predsednica razpisne komisije, Zdenka Bevc Škof in Franc Jurman – član komisije. Med prispelimi izdelki bodo izrabi tisti izdelki, ki bodo izpolnjevali spodaj navedene kriterije:

  • Zadostitev pogojev za sodelovanje,
  • Skladnost z razpisano temo,
  • Estetska, tehnična in uporabna vrednost,
  • Domiselnost izdelka,
  • Etnografske značilnosti okolja avtorja.

Število razstavljenih izdelkov bo določila ocenjevalna komisija, odvisno od števila prispelih izdelkov.

Odločitve ocenjevalne komisije bodo dokončne.

Avtorji bodo obveščeni o izboru izdelkov za razstavo do 7.4.2025. Neizbrane izdelke bo organizator vrnil avtorjem.

  1. RAZSTAVA IZBRANIH IZDELKOV

Komisija za tehnično kulturo bo pripravila razstavo izdelkov v vitrini v prostorih ZDUS Kebetova ulica 9, Ljubljana. Razstava bo trajala od 1.4.2025 do 30.9.2025.

Izbrani avtorji soglašajo, da so izdelki iz tega natečaja, ki jih bo ocenjevalna komisija izbrala, lahko razstavljeni tudi na drugi z ZDUS-om dogovorjeni lokaciji po zaključku razstave n ZDUS.

  1. INFORMACIJE

Podrobne informacije o natečaju dobite:

  • Marija Vidic, tel. 031 615 580, e-naslov: vidic@gmail.com
  • Koordinatorka rokodelstva Lucija Časar, tel. 01 620 54 80, e-naslov:

rokodelstvo@zdus-zveza.si

  1. OBJAVE

Natečaj bo objavljen v Novičkah ZDUS, spletni strani ZDUS in na FB strani.

Predsednica razpisne komisije: Marija Vidic

Predsednica Komisije za tehnično kulturo: Zdenka Bevc Škof.

Kočevski Schindler

Ali ste vedeli, Obvestila

IZ KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “ 75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI ” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO ZOPET ENO OSEBNOST

                      ROMAN ERICH PETSCHE   ( 1907  –  1993 )

Dvorni svetnik Roman Erich Patsche je v avstrijskem Riedu ob Innu veljal za  nekoliko posebnega moža. Februarja 1907 v Kočevju rojeni sin poljske plemkinje in nemškega učitelja, ki  je moral po prvi svetovni vojni zapustiti rojstni kraj in se zaposliti v Avstriji, si je kruh služil kot gimnazijski profesor in kasneje kot šolski inšpektor za likovno vzgojo ter svetovalec zgornjeavstrijske deželne vlade. Vendar pa je bila njegova ljubezen slikarstvo, ki se mu je vse življenje posvečal z največjo vnemo. Petschetovo vodilo je bilo: ” Noben dan brez risanja. “

A za razliko od svojih kolegov slik praviloma ni prodajal, temveč le daroval. In čeprav si je z razstavami na Dunaju, v Salzburgu, Parizu, Bruslju in drugje zagotovil široko prepoznavnost, je mnogo raje kot v galerijah razstavljal na tematskih večerih v svojem ateljeju. V zadnjih letih življenja je največ ustvarjal v luminografski tehniki, svojstveni kombinaciji svetlotiska, pastela in kolaža iz koščkov časopisa, ki je bila njegov lastni izum. Med številnimi deli, ki so se ohranila v zasebnih in javnih zbirkah, lahko najdemo tudi upodobitve Kočevske, kamor se je večkrat vračal po navdih in spomine. Največ jih hrani spominsko središče Gottscher Gedankstätte v Gradcu, ki mu je umetnik podaril več deset slik domačih krajev.

Da Petsche ni bil le slikar, ki mu je umetniška svoboda pomenila več denarja, pa se je marsikdo zavedel šele, ko je 28. septembra 2002 – Petsche je bil takrat mrtev že skoraj deset let – župan Braunava ob Innu ob vhodu v Hitlerjevo rojstno hišo med novinarje stopil s ploščico, na kateri je bilo odtisnjeno Petschetovo ime. ” Čas je, da začnemo govoriti o Romanu Erichu Petschetu, Antonu Schmidu in sploh ne tako redkih avstrijskih Pravičnih. Najprej pa morajo njihova imena postati znana. Naše zborovanje pred rojstno hišo Adolfa Hitlerja naj to spoznanje ponese navzven “, je ob  tej priložnosti opozoril ugledni avstrijski zgodovinar dr. Andreas Maislinger in tako počastil spominna enega pozabljenih junakov druge svetovne vojne. Do takrat so le redki vedeli, da je Petsche prejemnik prestižnega naziva Pravični med narodi, ki ga za reševanje Judov med holokavstom izraelska fundacija Yad Vashem podeljuje nejudovskim posameznikom. Danes avstrijska zunanja politika njegovo ime s ponosom poudarja doma in v tujini.

Pričevanja o Petschetovem dejanju se v virih sicer nekoliko razlikujejo, z opiranjem na zapise sodelavcev Yad Vashema pa bi zgodbo lahko povzeli takole: leta 1944 je Nemčija okupirala Madžarsko in z njo tudi Novi Sad, ki je bil pod kontrolo Hortyevega režima od začetka vojne. Za ostanek nekdaj močne mestne judovske skupnosti, ki so jo zdesetkali že Madžari, je to pomenilo smrtno obsodbo. Ugledni novosadski odvetnik dr. Gyorgy Tibor je zato ob vkorakanju Nemcev skušal pobegniti v Budimpešto, vendar so ga na meji prijeli in za njim so se izgubile sledi. V stiski se je Tiborjeva žena Veras petletnima dvojčicama Havo in Miriam zatekla v stanovanje sestre Olge, kamor so malo kasneje okupacijske oblasti namestile tudi Petcheta, tedaj poročnika nemške vojske.

Sredi aprila se je nenadoma izvedelo, da bodo novosadski Judje deportirani v koncentracijska taborišča. Petsche se je ob novici nemudoma odločil, da bo Tiborjevim pomagal. Ne da bi se zmenil za lastno varnost, je otroka v spremstvu služkinje z vojaškim avtomobilom odpeljal na železniško postajo, kjer so se usedli na vlak in odpotovali proti Budimpešti. Na meji je služkinjo predstavil kot svojo ženo, Havo in Miriam pa kot hčerki in jih tako uspel pripeljati v madžarsko prestolnico, kjer sta deklici našli zatočišče v nekem samostanu. Še isto noč se je vrnil v Novi Sad.

Ker deportacije Vere Tibor in njene sestre ni več mogel preprečiti, jima je naročil, naj na poti skočita z vlaka in se peš prebijeta do Rieda, kjer ju bo pričakala njegova žena. Žal ga nista poslušali, zato sta končali v Auschwitzu, kjer je gospa Tibor izgubila življenje. Olga se je po vojni z dvojčicama preselila v Izrael. Petsche je v Novem Sadu medtem skrbel za bolno babico deklic, ki jo je uspel spraviti v bolnico in jo tam redno obiskoval, dokler ni umrla. Mnogo kasneje sta ga Hava in Miriam v pismu Yad Vashemu imenovali ” angela varuha v uniformi Wermachta, ki se jima je prikazal žareč od dobrote in pripravljenosti pomagati.”

Do danes je bilo za Pravične razglašenih več kot 23.000 ljudi. Leta 1982, ko je priznanje prejel Petsche, jih je bilo na vsem svetu le dobrih 2.000. Skromni umetnik o svojem dejanju ni govoril. Kot je pred najvišjimi predstavniki avstrijske države poudaril v zahvali ob podelitvi odličja, se mu je pomoč ljudem v stiski zdela dolžnost in samoumevna človeška zapoved, še posebej, ker je tudi materina družina v Hitlerjevih taboriščih izgubila več članov. Z leti je o tedanjih dogodkih nehal celo razmišljati, zato je bila počastitev zanj veliko presenečenje. Ob tem se najbrž ne kaže čuditi, da za civilni pogum svojega rojaka še dolga leta po slikarjevi smrti niso vedeli niti njegovi najtesnejši kočevski prijatelji. Naključje pa je hotelo, da se je v knjigi Pot pravičnih: plemeniti rešitelji Judov me holokavstom, ki jo je napisal dr. Mordecai Paldiel, nekdanji direktor Oddelka za pravične  pri Yad Vashemu, zapis o ravnanju poročnika Romana Ericha Petscheta  znašel neposredno pred zgodbo slovitega Oskarja Schindlerja.  In to nedvomno pove dovolj.