Vsi prispevki, ki jih je objavil/a duk

Seznam priporočenih knjig za BZ 2022

10. aprila 2022Bralni krožekduk

Branje je potovanje, na katerega gremo lahko vsi !

DOMAČE LEPOSLOVJE

Glavan Polona: Kakorkoli Haderlap Maja: Angel pozabe Hanuš Barbara: Kavni krog Lainšček Feri: Kurji pastir Lemaić Vesna: Dobrodošli Mazzini Miha: Izbrisana Podstenšek Tomo: Zgodbe za lažji konec sveta Rudolf Mojca: Šepet zgodb Scholten Krečič Tadeja: Nikoli ni prepozno Sivec Ivan: Ljubezen ob Kolpi

BIOGRAFSKI ROMANI

Bibič Polde: Igralec Drakulić Slavenka: Mileva Einstein, teorija žalosti Golob Tadej: Kot bi luna padala na zemljo (Milena Zupančič-biografija) Jovanović Dušan: Na stara leta sem vzljubil svojo mamo Krečič Peter: Plečnik Massimo Manfredi Valerio: Aleksander Veliki, sin sanj Milek Vesna: Cavazza Partljič Tone: Hvala vam, bogovi za te blodnje Pištalo Vladimir: Tesla, portret med maskami Sivec Ivan: Moj ljubljeni Tartini

PESNIŠKE ZBIRKE

Kosovel Srečko: Zbrane pesmi Kovič Kajetan: Letni časi: Izbrane pesmi Maurer Neža: V pesmih je moje življenje Moderndorfer Vinko: Predanost Osti Josip: Izgon v raj Pavček Tone: Pesmi in leta Zlobec Ciril: Ljubezen – čudež duše in telesa

PREVEDENO LEPOSLOVJE

Backman Frederik: Mož z imenom Ove De Rosnay Tattiana: Sarin ključ Ferrante Elena: Dnevi zavrženosti Honore Carl: Bolj star, bolj živ Jacobsen Roy: Nevidni Jonasson Jonas: Nove prigode stoletnika Slimani Leila: Uspavanka Mazzzantini Margaret: Novorojen Munro Alice: Preveč sreče Schutti Carolina: Nekoč sem hodila po mehki travi

Bralni krožek vam želi prijetno branje in vas vabi, da se nam pridružite pri naših klepetih in pogovorih o knjigah.

Ko zgodbe zaživijo…….

10. aprila 2022Bralni krožekduk

V sodelovanju s Podjetniškim inkubatorjem Kočevje OE LJUDSKA UNIVERZA , v okviru republike Slovenije in Evropske unije sklada za regionalni razvoj, smo pristopili k projektu medgeneracijskega sodelovanja, h kateremu je pristopil tudi BRALNI KROŽEK . V sodelovanju z vrtcem in osnovnimi šolami bodo članice krožka organizirale delavnice PRIPOVEDOVANJA ZGODB, na katerih bodo prebirale zgodbe iz zakladnice slovenske literature.

In prav marčevski ekvinokcij, svetovni dan ustnega pripovedovanja zgodb, je izkoristila Jožica Ponikvar Rus in z “Muco Copatarico” in njeno zgodbo obiskala otroke v enoti Čebelica.

Otroke sta zgodba in muca Pripovedovalka ( ki jo je v ta amen izdelala mentorica ročnih del Tatjana Novak ) tako prevzela, da so zgodbo prenesli tudi na papir.

Otroci v enoti Brlogec so se srečali z Marijo Nanjara. Skupaj z muco Pripovedovalko sta malim radovednežem predstavili Jelko iz zgodbe “Moj dežnik”.

Živka Komac pa je razveselila otroke v enoti Kekec, ki so z zanimanjem prisluhnili zgodbi Nine Mav Horvat ” O kraljeviču, ki ni maral brati”.

Muca Pripovedovalka in Neva Oberstar pa sta obiskali vrtec Narcisa v Kočevski Reki, kjer so otroci prisluhnili zgodbi Anje Štefan ” Zajčkova hišica “.

S pripovedovanjem zgodb bodo članice bralnega krožka nadaljevale tudi v mesecu aprilu in obiskale še nekatere osnovne šole v občini.

Pripravila vodja BK: Neva Oberstar

Športni rezultati / marec 2022

9. aprila 2022Športduk

Pričele so se 46. ŠIU PZDU Dolenjske in Bele krajine, s tem pa tudi treningi naših športnikov v kegljanju, pikadu, streljanju in šahu.

Prva tekmovanja so, tako kot je že v navadi, potekala v kegljanju in sicer 21. in 23. marca na kegljišču Vodnjak v Novem mestu, v organizaciji DU Mali Slatnik.

Ženska ekipa v sestavi Lucija Tanko, Marica Kersnič, Marija Jerbič in Ana Čavlovič je osvojila 9. mesto.

Moška ekipa je zasedla 7. mesto, tekmovali so: Anton Jalovec, ki je bil tudi najboljši posameznik, Alojz Vončina, Gorazd Štricelj in Tomaž Klemen.

Šahisti, odlični strategi in misleci, pa so se v tej kraljevski igri med seboj pomerili 29. marca v Mirni.

DU Kočevje so zastopali Stanko Podkoritnik, Janez Dejak, Zmago Lindič in Franc Volf. Ekipno so svojili odlično 3. mesto. ČESTITKE ! Uvrstitve naših posamezno: na 1 deski – 1. mesto Stanko Podkoritnik, na 2 deski – prav tako 1. mesto Janez Dejak, na 3. deski je bil Zmago Lindič 8. in na 4 deski Franc Volf 4.

Zapisal: Ivan Novak

Spomladansko letovanje v Opatiji

30. marca 2022Izleti in letovanjaduk

Po dolgem premoru več let smo letos veseljem pričakovali spomladansko letovanje.
Organizirali smo ga skupaj z agencijo Travel Tilago od 9. do 13.marca 2022 v Opatiji. Na 5-
dnevni dopust je odšlo 47 naših članov.
Na poti v Opatijo smo se ustavili v starodavnem mestu Bakar. Domačinke, oblečene v
meščanska oblačila iz 19.stol. in dva vojščaka, so nas prijazno sprejeli in nas pogostili z
bakarsko vodico, baškotini (podobno presti) in pecivom. Kraj sta močno zaznamovala
koksarna in pristanišče za razsuti tovor. Sedaj pa si krajani želijo , da postanejo turistični kraj.

Kar nekaj »biserčkov« skriva ta kraj: izliv sladke vode s hribov v morje, ob njem pa je
sladkovodno jezerce s postrvmi, katedralo, ki je druga največja v Hrvaški, vinograde na
strmih pobočjih, ki so terasasto grajeni iz kamna in so delo ženskih rok.

Popoldne smo prispeli v Opatijo in se namestili v hotelu Istra. Opatiji ne rečejo zaman »stara dama« ali »kraljica turizma«, saj na vsakem koraku ponuja obiskovalcu nekaj novega lepega. Polno je lepih parkov in zelenja s kipi in fontanami, vmes pa se skrivajo vile in hoteli z lepimi detajli. Sprehajali smo se na znameniti promenadi Lungo Mare. Ves čas dopusta smo imeli lepo vreme, tako da je bilo dovolj časa za odkrivanje lepot Opatije. Lahko smo se kopali v notranjem bazenu z morsko vodo ali odšli v bližnji hotel na wellnes.

Odšli smo tudi na izlet v Kastav , ki se ponaša s starodavnim mestnim jedrom z ložo in
vhodnimi vrati. Jedro je bilo ograjeno z obzidjem z devetimi stolpi, od katerih je ohranjenih
še šest. V loži še danes potekajo slovesne seje občinskega odbora. Z obzidja je lep razgled na Opatijsko riviero in Učko. Obiskali smo Trsatsko svetišče in se sprehodili skozi Reko, upravno središče Kvarnerja in največje hrvaško pristanišče.

Zadnji dan dopusta smo po zajtrku odšli v osrčje Istre, v deželo tartufov in mesto Pazin.
Pazin je tudi starodavno mesto v osrčju Istre, ki se omenja že v 10.stoletju. Mesto se je
razvijalo na robu kraškega ponora. Na strmi, 120 m visoki skalni steni stoji stari grad
»Kaštel«. Zanj pravijo, da nikoli v svoji zgodovini ni bil zavzet in je zato tako dobro ohranjen.

Vozili smo se po delu Istre, ki je poznano kot rastišče črnih in belih tartufov. Ustavili smo se vPaladini, kjer se nahaja kmetija Karlić. Člani družine so že četrta generacija, ki se ukvarja s
tartufi in šolanjem psov za iskanje gomoljev. Postregli so nas z vinom, namazi iz belih in črnihtartufov, fritajo. Bolj intenziven okus in vonj ima bel tartuf.

Ob cesti pri kmetiji je cvetela rumena mimoza, ki nas je spominjala, da prihaja pomlad in nas v rahlem vetriču pozdravljala na poti proti domu.
Dopust je bil tematsko zelo bogat in raznolik in se ga bomo še dolgo spominjali.

Zapisala Tatjana

Prebrale smo ….. marec 2022

29. marca 2022Bralni krožekduk

Pozdravljeni bralke in bralci !

Lansko leto sem ob priliki nastopanja na Gasilskem državnem prvenstvu v Celju med drugim obiskala in si ogledala nekoč mogočni Celjski grad. V gradu sem poslušala tudi svetovno znano ljubezensko zgodbo o Frideriku in Veroniki, ki so jo brezdušno pogubili in uničili življenjsko srečo Friderika, ki naj bi kot prvi sin Hermana II. Celjskega nadaljeval celjski rod. Ker pa sem ljubiteljica pohodništva, sem večkrat na leto tudi na Fridrihštajnu.
Tu so ostale ruševine Friderikovega ljubezenskega gnezda. Poleg ruševin gradu in turističnih tabel, ki označujejo ljubezensko tragedijo, je zanimivost še ta, da je v močni skali še danes videti dva sedeža v kamnu, kjer sta zaljubljenca pogosto sedela.
Nekdanji jurkloštrski župnik, pater Karel Gržan je zgodbo zaljubljencev podrobno proučil in prišel do sklepa, da gre za dogajanje, ki temelji na resničnih zgodovinskih podatkih.

Leta 2005 je bil ustanovljen Zavod Odon Jurklošter z namenom, da bi načrtno odkrival bogato duhovno, kulturno in naravno dediščino kartuzije Jurklošter in njene okolice. Nekatere zgodbe so skoraj pozabljene, a tragična zgodba o Frideriku II. Celjskemu in Veroniki Deseniški pa je aktualna tudi za današnji čas.

Zgodovinska povest Karla Gržana o ljubezni med Friderikom in Veroniko ni zgolj variacija na prastaro temo o ljubezni, pač pa izvirna zgodba na zgodovinskih dejstvih.

Nevenka Križ

In kaj pravi pater Karel Gržan?

FRIDERIK IN VERONIKA – avtor Karel Gržan

V prvem delu knjige opisuje zgodovino začasnega prenehanja delovanja Jurkloštra in nato vrnitve menihov v samostan. Zgodba sega v leto 1209 in nam govori tudi o duhovnem in kulturnem življenju v samostanu ter okolici.
Druga zgodba pa se začne leta 1422, ko se v skrito dolino Gračnice v zavetje samostana zatečeta Friderik in Veronika s spremljevalkama. Prior Arnold jih je povabil v gornje prostore. Spotoma je nadaljeval, da je samostan v Jurkloštru po zaobljubi zavezan, da nudi zavetje vsem, ki se zatečejo vanj v stiski življenja, tudi ženskam. Prior je takoj, ko so se posedli, vprašal Friderika ali je res, kaj se govori v deželi, nad katero žarijo celjske zvezde, da je pogubil svojo ženo Elizabeto zaradi zlatolase Veronike. Pa je Friderik pojasnil, da je njegov oče Herman II. dogovoril poroko med njim in Elizabeto Frankopansko, ko je bil star le 11 let. 15 let pozneje se je moral z njo poročiti. Ni mu bila niti najmanj všeč. Kljub temu se je potrudil in rodila mu je sina Ulrika II., ki ga je vzgajal ded Herman in vnuk ga je povsem posnemal. Herman II. si je zaželel še več vnukov in je poslal Friderika v Krapinske toplice, kjer je praviloma živela Elizabeta. Pri njej je kot dvorjanka živela tudi Veronika Deseniška. Friderika ni bilo težko poslati tja. Veroniko je imel ogledano že od prej, a tudi Veronika ga je bila vesela.
In Elizabeta? Elizabeta je videla to obojestransko hrepenenje in mu zabrusila, da si bo zapomnil dan, ko jo je drznil osramotiti pred njenim dvorom. Siknila je: »Moja smrt, bo tvoja smrt! Čeprav na dnu peklenskih muk, me bo tešila zavest, da sem te ugonobila v življenju.« In je šla. Zjutraj so jo našli mrtvo. Na stolu ob postelji je bila steklenička, iz katere je izpila strup in ob njej pismo, v katerem ga je obtožila, da jo je zastrupil on. Govorice so se razširile in mnogi so jim verjeli. Menih Arnold je stopil k Frideriku in se mu zazrl globoko v pogled: »Poslušaj ta glas, ker je Božji duh v tvoji globini, ki te bo vodil. Poslušaj ga, ker je Ljubezen in te bo vodil k ljubezni. In oprosti menihu, ker je mislil napačno o tebi. Vedi, da ti
stoji sedaj ob strani – tebi in tvoji ljubezni.« Veroniki in njenima spremljevalkama je zagotovil ugodne prostore, ki so bili skriti, varni in udobni. Tu je Friderik pustil svojo Veroniko. Odšel je na Kočevsko, kjer je vodil obnovo gradu, ki so ga Celjski sprejeli v dediščino od grofov Ortenburških, svoje kasnejše domovanje. Veroniko je obiskoval, kot mu je dovoljeval čas, zato ga je vedno vznemirjeno pričakovala.

Bilo je pozno popoldne v maju. Narava se je prebudila v polni razcvet in vabila k življenju. Veroniko je še posebej mikalo, da bi odšla ven, v naravo, k Frideriku. A prior ji je zabičal, naj ne zapušča prostorov, ker grof Herman besni in preti z maščevanjem Frideriku, še posebej pa njej, ki mu je očarala sina. Po deželi je razposlal ogleduhe, ki iščejo njeno sled. Slišati je bilo topot konj, ki so se ustavili ob samostanu. Na obisk ni prišel Friderik ampak Herman. Donel je od besa, da se v samostanu skriva Veronika in hitel v samostan, da to preveri. Prior ga je skušal pomiriti a vrata samostana je moral na široko odpreti, saj je bil njegov veliki dolžnik a hkrati Friderikov prijatelj. Veroniki je zastajal dih. Grof Herman je vedel za ljubezensko gnezdece. Hotel je vstopiti v zavetišče, ki nudi zavetje popotnikom. Glasni govor je bilo slišati vedno bližje in koraki so se že jasno slišali. Prior se je spomnil, da so vrata zapahnjena in da mora stopiti po ključ. V strašni grozi deklet se je odprla stena hodnika ob kateri so se stiskale in zajela jih je tema. Obnemele so. Strahu jih je rešil menih s kapuco na glavi in jih odpeljal v knjižnico. Grof Herman ni mogel verjeti, da ni našel Veronike. »Vsak mora biti gospodar svojih misli,» mu je dejal Arnold. »Kamor jih spusti, tja ga vodijo! Grof Herman, kot menih vas svarim: pazite, kam spuščate svojo misel, da vas ne spelje v pogubo«. Grof ni odgovoril, močan odmev njegovih korakov pa je dal vedeti, da ni
zadovoljen in da odhaja. Čez nekaj dni je prišel tudi Friderik. Veronika mu je povedala o obisku očeta Hermana. Friderik si je zaželel, da bi se poročil z Veroniko in jo s tem, ko bi bila grofica Celjska, žena po postavi in zakonu, bolj zaščitena pred Hermanom. Prosil je meniha Arnolda, da jima nameni milost in ju poroči. Ko je zvon povabil vse menihe k delu, je prior na skrivaj popeljal k oltarju zaljubljenca, njeni spremljevalki in Friderikovega oproda. In prior ju je svečano poročil.
Obnova gradu na Kočevskem je tekla počasi, ker je oče Herman sinu grenil življenje na vse pretege. Ko je Herman v tujih krajih rešil življenje kralju Sigismundu, je neko jutro k njemu pristopila stara ciganka, mu iztrgala z roke rokavico, si približala očem njegovo dlan in se zazrla na zarisane poti v njej. Potem se je obrnila k njemu in se grdo zarežala. Spreletel ga je hladen srh. Povedala mu je zlo usodo. Izmaknil ji je dlan in sklenil, da vzame sam v roke svojo usodo. Ni pa mogel pozabiti cigankinega režanja v obraz. Nedolgo zatem je kralju Sigismundu izročil za ženo najmlajšo hčer Barbaro. Mlado dekle je povezal s starcem. Barbara ni bila srečna in to je videl v njenih očeh. Tudi Veronike ni več bezal na plano. Moč celjskih zvezd je bila sicer močna, a Herman se je zavijal v molk. Friderik se ga je bal. V prvih pomladanskih dneh leta 1425 sta se Friderik in Veronika poslovila v samostanu in odšla na grad Fridrihštajn s sinčkom pod Veronikinim srcem. Bes frankopanskih knezov pa je rasel v moči in se krepil z obtožbo kralju, da je Friderik umoril Elizabeto, svojo zakonito ženo. Terjali so nazaj svoje premoženje in Friderikovo smrt. Življenje v novem domovanju je teklo v strahu pred močjo maščevanja. In ne zastonj. Frideriku so nekega dne sporočili, da se gradu bliža cesarska vojska. Veroniko in otroka je odposlal po skrivnih poteh na varno, sam pa je sprejel odposlanstvo.

Oče Herman ga je zaprl v visok stolp Celjskega gradu. Veronika pa se je s slepim sinkom napotila k menihom v Jurklošter. Spotoma je doživela videnje in njen sinek Janezek je sprevidel. Prior se ni več upal skrivati Veronike. Sinčka je prepustila mlinarici, sama pa je
krenila na Ptuj, kjer jo je pričakoval Friderik Ptujski, da ji ponudi zavetišče, grad Fridrihštajn pa je zabobnel in zahropel, ker ga je dal Herman porušiti. Z jesenjo se je na Celjskem gradu začelo težko obdobje. Friderik je bil v ječi, njegov brat Herman III. pa je padel s konja in se ubil. V teh težkih dneh je k očetu prišla Barbara s kraljevega dvora. Tudi njej je bilo hudo. Ampak je očeta vseeno zlobno nagovarjala, da je potrebna žrtev, da se prerokba ne bo
uresničila. In prava žrtev je le Veronika. »Obsodi jo, obsodi jo čarovništva in vse grehe in vraže bo vzela s seboj,« je zahtevala od očeta.

Na trgu je bilo živahno. Proces je spremljal tudi grof Herman. Veronika je spokojno stopala mirna, predana in nedolžna. Grofu se je mirno zazrla v oči in ta je v trenutku povesil pogled. Sodnik je povzdignil glas in nagovoril občinstvo. Povedal je, da sodišče zaseda po božji in cesarjevi volji, da obvaruje deželo in ta kraj pred nevarnostmi, ki jih rodi zlo po človeku. Klical je vse nesreče, da je ljudi spreletaval srh. Na koncu se je obrnil k Veroniki in zaklical ljudem: »Danes smo tu, ker je žena, ki stoji pred nami, obsojena, da se je spečala z zlom, da bi našemu kraju in naši deželi prinesla najhujšo nesrečo! Od samega milostnega grofa Hermana II. – Bog mu daj dolgo življenje – je bila prepoznana za najhujše dejanje, ki ga je sploh mogoče storiti!« Pogledal je po ljudeh in nadaljeval: »Ta žena, ki stoji danes pred vami, je obtožena, da je stregla s strupom po življenju samemu grofu, ker je hotel premagati moč njenih urokov, s katerimi je začarala Friderika, njegovega sina. Svojo dušo je predala Zlu, da bi dosegla svoje zlobne namene!« Ljudje so bili čisto trdi zaradi njegovih besed. Še sami so začeli tu in tam vreščati: «Ubijte coprnico, da rešimo Friderika njenih urokov!« Po napetem pričakovanju je sodnik povabil Veroniko, naj se zagovarja. Veronika se je ozrla k sodniku in mirno povedala: «Moja nedolžnost me zagovarja pred Bogom. A
pred vami in pred grofom me nihče ne more rešiti, saj v svojem srcu hlepite po maščevanju! Če je greh, da sem ljubila in ljubim Friderika, z najbolj predano ljubeznijo, s katero lahko ljubi žena svojega moža.« Ljudje so otrpnili. Tudi sodnik je zaznal, da je zbudila naklonjenost. Zato jo je zopet izzval, naj prizna, da je kriva, kaj ji očita grof. Takrat je kot grom zadonelo po trgu in prevzelo pozornost: »Če je kriva, potem je kriva pred Hermanovo željo po zemeljski moči!« Prior Arnold, ki je stopal vedno bližje je nadaljeval: »Jaz sem njen zagovornik. Zagovarjam zakon, ki ga razbiram v tihoti v svojem srcu in ta zakon je v Bogu prepoznan kot zakon ljubezni!« V nadaljevanju je pojasnil celotno zgodbo in kljub Hermanovi in sodnikovi pritožbi zaključil, da je Veronika nedolžna. Hermanu pa je zažugal: »Ne postavi se s krivico v obsodbo, ki se ji ne izmakneš. Ne pozabi, da si le gospod na zemlji. Ne pozabi, da boš prav kmalu stopil pred Gospoda, ki je na nebu!« Pravda na trgu se je končala pozno popoldne. Sodišče je oznanilo: »Veronika ni kriva!« Grof se ni mogel s tem sprijazniti in je preprečil Arnoldu, da bi Veroniko odpeljal v samostan. V silnem sovraštvu se je približal Veroniki, sodišču in ljudem, pa dejal: »Jaz, Herman, bom poskrbel za ženo svojega sina!«
Nedolgo zatem sta v grajsko sobo, kjer sta bila grof in Barbara, vstopil vitez in dejal, da je opravljeno. Oba sta vedela, da Veronike ni več. In oče Herman je vstopil k sinu Frideriku v ječo in mu povedal novico. Slišala sta se dva krika. Prvi je bil Friderikov, ko je izvedel, da je dal oče usmrtiti Veroniko. Drugi krik, krik obupa in groze pa se je razlegel v pozni noči iz Hermanove čumnate. Stara ciganka, ki ga je ves čas pridno obiskovala v sanjah, mu je napovedala: «Ko bo poslednja solza bolečine žene, ki si jo dal utopiti, dospela do mesta tvoje usode, se ji bo primešala kri zadnjega izmed tvojih potomcev.«
Veroniko so pokopali v Braslovčah. Nekaj let po Hermanovi smrti jo je Friderik prepeljal na samostansko pokopališče v Jurkloštru.
Tudi prerokba se je uresničila. Celjske zvezde so zbledele.

Zgodovinska povest Karla Gržana o ljubezni med Friderikom in Veroniko ni zgolj
variacija na prastaro temo o ljubezni, pač pa izvirna zgodba na zgodovinskih
dejstvih.

POROČILO O DELU DRUŠTVA V LETU 2021

29. marca 2022Arhivduk

Program dela za leto 2021 je bil načrtovan v upanju, da bo corona virus premagan in bo delo na društvu zaživelo v polnem zamahu. Pa se je žal obrnilo drugače, delo na društvu so z omejitvami druženj krojili epidemiološki ukrepi, tako da kar nekaj stvari ni bilo mogoče izvesti, vsekakor pa je bilo leto 2021 uspešnejše od predhodnega 2020. To velja predvsem za dejavnosti na društvenem, športnem in humanitarnem področju, na gospodarskem smo plan dela 2021 uresničili v celoti, so se pa posledice korone pokazale na številu članstva, ki je tudi letos upadlo. Na dan 31.12.2021 je bilo v društvo vključenih 822 članov, v obdobju preteklega leta jih je umrlo 35, 10 jih je izstopilo, na novo sprejetih pa jih je bilo 20. Upad članstva je zaznati tudi v drugih društvih upokojencev, temu je bil namenjen tudi posvet predsednikov DU na ZDUS v januarju 2022, ki konkretnih rešitev sicer ni prinesel, je pa nakazal dolgoročne pozitivne smernice.

Omejitve druženj so vplivale tudi na izvedbo občnega zbora, ki je bil tako izveden na dopisni seji v času od 19. – 25. marca 2021, izvršni odbor se je sestal na 3 sejah ( od tega ena dopisno), nadzorni odbor je imel eno sejo, gospodarsko stanovanjska komisija se je sestala 3 x, od tega 1 x dopisno, komisija za društvene dejavnosti pa samo 2 x, saj so bile prav društvene dejavnosti poleg športa najbolj okrnjene. Ob upoštevanju ukrepov NIJZ pa je vseskozi delovala naša pisarna, tako da so vsa administrativna dela potekala tekoče in smo našim članom vsaj z naše strani omogočili nemoteno delovanje. Vsem članom smo v mesecu marcu poslali za plačilo članarine tudi položnice, kar je bilo pozitivno sprejeto, kljub večjim stroškom pa smo na ta način obdržali marsikaterega člana, kar je v teh časih še kako pomembno.

Pregled dela po področjih:

GOSPODARSKO STANOVANJSKO PODROČJE

Na stanovanjskem področju je komisija dne 14.1.2021 sprejela prednostno listo, na katero se je uvrstilo 6 prosilcev, dodeljeno pa je bilo eno stanovanje. Velik poudarek smo v letu 2021 dali na ureditvi notranjih prostorov, ki so poleg urejene zunanjosti prvo ogledalo društva. Prebelili smo obe pisarni v tajništvu, preoblekli dotrajane stole, ropotarnico na hodniku pa preuredili v lepo » čvekalnico » opremljeno z zapuščenimi in servietno tehniko obnovljenimi stoli, ter tako pridobili prijeten prostor za klepet. V sejni sobi smo namestili zaščitne roloje proti soncu, pristopili pa smo tudi k obnovi vhodnih vrat, ki jih je že načel zob časa. Največja investicija je bila izgradnja parkirnega prostora na trati ob stavbi. Potreben je bil izkop in odvoz stare cisterne za olje, utrditev in nasutje prostora, zaradi varnosti je bilo potrebno podreti tudi staro hruško, vhod na parkirišče pa opremiti s pomičnimi vrat. Za lepši izgled smo nasadili še grmovnice, star smrekov štor pa smo v okviru medgeneracijskega sodelovanja s Srednjo lesarsko šolo preuredili v mizo, dodali klopi in tako za prijetna druženja dobili » dnevno sobo na prostem ».

DRUŠTVENE DEJAVNOSTI

Krožek ročnih del

Delo ročnega krožka je bilo omejeno predvsem na individualno delo doma, saj večjih delavnic in srečanj ni bilo mogoče izvesti. Tri članice so se v začetku leta lotile recikliranja starih stolov, ki sedaj krasijo » čvekalnico », dve pa sta sodelovali v projektu Starejši za starejše na natečaju ZDUS-a Vezenje s humanitarno noto. V okviru projekta » copatki za novorojenčke« je bilo občini Kočevje predanih 114 parov copatk.

junija so se rokodelke v sodelovanju s KCK Kočevje udeležile dogodka Vsi v mesto in na Trgu Sv. Jerneja ob vodnjaku razstavile izdelke na temo projekta Lele B. Njatin deklica s piščalko, ki teče že od leta 2014.
junija smo na društvu gostili Srečanje rokodelcev Slovenije, ki se ga je udeležilo preko 70 rokodelcev iz 25 društev upokojencev, predsednik ZDUS Janez Sušnik ter ostali vidnejši predstavniki ZDUS in PZDU. V sejni sobi so si udeleženci lahko ogledali razstavo del ročnega krožka in klekljaric, sprejem in krajši kulturni program je potekal na dvorišču oz. balinišču našega društva, zaključek srečanja pa v gostišču Tušek na jezeru.

Med poletnimi počitnicami je bila pod vodstvom mentorice Tatjane Novak na glavni plaži ob jezeru za kopalce izvedena delavnica slikanja kamenčkov. Delo krožka se je ponovno pričelo v avgustu z izdelavo novoletnih čestitk in obročkov za pogrinjke, udeležili smo se natečaja ZDUS » Olepšajmo se », v septembru z izdelki projekta Deklica s piščalko sodelovali na razstavi Stane Jarm med nami in se predstavili na prireditvi v KCK ob mednarodnem dnevu starejših.

V oktobru so bile članice ročnih del na poučnem izletu po dolini reke Kolpe, po ogledu znamenitosti pa so odšle še na srečanje z rokodelkami DU Kostel, kjer so prijetno druženje izkoristile še za izmenjavamo izkušenj in delavnic. Konec oktobra so z izdelki, ki so nastali v karanteni rokodelke sodelovale še na razstavi PZDU Dolenjske in Bele krajine v Ribnici.

Do sprememb jev novembru prišlo pri organizaciji Razstave ročnih del in umetniških stvaritev upokojencev občine Kočevje. Zaradi epidemioloških ukrepov je bila razstava, postavljena v preddverju in sejni sobi, omejena samo na izdelke članic DU Kočevje in žal ni bila odprta za širšo javnost, je pa bil ogled možen ob upoštevanju PCT po predhodni najavi.

Pevski zbor

Delovanje pevskega zbora je bilo tudi v letu 2021, zaradi epidemije in prepovedi druženja, zelo okrnjeno. Vaje so pevke, z večjimi oz. manjšimi presledki zaradi corone, sicer imele 7 mesecev, so pa ostale brez načrtovanih nastopov na pevskih revijah, ker so bile s strani organizatorjev odpovedane. Zbor je sodeloval 5. novembra na reviji Jesen na podeželju v Kočevju, zaradi epidemioloških ukrepov je bil že drugič odpovedan letni koncert, načrtovan v decembru 2021.

Plesna skupina Zimzelenke

Tudi plesnih nastopov je bilo v letu 2021 manj, kot so jih plesalke načrtovale v svojem programu dela. Nastopale so vsega 6 x

14.6. 2021 – Vsi v mesto – mestna ploščad
17.6. 2021 – Srečanje rokodelcev Slovenije na društvu upokojencev Kočevje
22.6. 2021 – Produkcija PK jasmin – mestna ploščad
1.10.2021 – KCK – mednarodni dan starejših
2.10.2021 – Nastop za društvo po kapi – gostišče Jezero
20.10.2021 – Dom starejših občanov – kostanjev piknik

Bralni krožek

Članice krožka so se na društvu sestajale samo v mesecu maju in juniju, ostale mesece v letu pa so zaradi epidemije delovale na daljavo oz. preko ZOOM-a.

Aktivno so delovale pri objavah na spletni strani društva, kjer so objavljale zapise o prebranih knjigah. Ob mednarodnem dnevu knjige so iz zakladnice naše knjižnice izbrale knjige o umetnosti skozi različna zgodovinska obdobja in zbirko podarile knjižnici Gimnazije Kočevje, nekaj knjig pa odnesle v Knjigobežnice. Zaradi epidemioloških ukrepov izlet v Ljubljano in NUK ni bil realiziran, sta se pa dve članici BK v oktobru 2021 udeležili Srečanja literatov PZDU Dolenjske in Bele krajine v Semiču, kjer sta se predstavili s svojimi literarnimi deli.

Kofetarce

Omejitve druženj so vplivale tudi na delo in nastope Gledališke skupine, saj so imele v letu 2021 samo 4 nastope.

na Srečanju rokodelcev Slovenije
v KCK na dnevu odprtih vrat ob mednarodnem dnevu starejših
v Gostišču Jezero Tušek – nastop za Društvo po kapi iz Murske Sobote
Dom starejših občanov – kostanjev piknik

Foto krožek

V planu dela za leto 2021 so bile planirane razstave : slikovni prikaz delovanja društva ob 70-letnici, predstavitev vodstvenih ekip skozi čas in predstavitev posameznih aktivnosti v sliki in besedi. Dejansko sta bili postavljeni dve ( v sklopu predstavitev aktivnosti ), ki sta prikazovali članice BRALNEGA KROŽKA in PLESNE SKUPINE » ZIMZELENKE« , vsaka posamezno kot tudi celotna skupina.

Prireditve, letovanja, izleti

Načrtovanih prireditev : pustovanje, proslavo ob kulturnem prazniku in dnevu žena, dan odprtih vrat društva, koncert pevskega zbora, martinovanje, srečanj sekcij , druženja 85+ in novoletno praznovanje zaradi epidemioloških ukrepov nismo izvedli. So se pa člani društva udeležili dveh izletov. Prvega 2.7.2021 v Kamnik in Arboretum Volčji potok, drugi pa je bil izlet v » neznano » ( zaradi omejitve števila udeležencev samo z enim avtobusom ) na Kras v Štanjel. Sekcija rokodelk je bila na izletu po dolini reke Kolpe, prostovoljci pa v Kropi in Begunjah.

V sodelovanju s turistično agencijo Relax smo uspešno organizirali letovanje v septembru. Člani društva so preživeli počitnice na otoku Pagu, kraju Pag v hotelu Pagus in bili z izbrano destinacijo zelo zadovoljni.

Izobraževanje in informiranje

V aprilu smo v sodelovanju s Podjetniškim inkubatorjem Kočevje organizirali izobraževanje o organizaciji in poteku dela na daljavo preko Google meeta. Predavanja je vodil namestnik direktorja PIK Andrej Mladenovič, tečaja se je udeležilo 6 tečajnikov, ki bodo po potrebi pridobljeno znanje lahko prenesli še na druge člane društva. Preko ZOOM -a smo sodelovali tudi v spletnih delavnicah, ki jih je organiziral ZDUS. Prostovoljci so se v letu 2021 udeležili dveh predavanj :

Na področju informiranja je na prvem mestu še vedno radijska oddaja Modri pristan na Univoxu. V začetku leta so v posameznih oddajah svoje programe predstavile rokodelke, Zimzelenke, Kofetarce, prostovoljke in bralni krožek. Gostja marčevske oddaje je bila psihologinja Urša Bakovič iz ZD Kočevje s temo » upokojenci v času epidemije ». V juniju pa smo v oddajo povabili vodjo policijskega okoliša Boštjana Rükla, ki je predstavil previdnostne ukrepe pred tatvinami, saj so prav starejši pogoste tarče tatov. Vedno več naših članov za informiranje o dogodkih in delu društva uporablja našo spletno in Fb stran, prav tako so vsa obvestila objavljena na naših oglasnih deskah v mestu in na društvu.

Srečanja

Z odprtjem redne linije potniškega vlaka v Kočevje, brezplačnim prevozom za upokojence in širjenju dobrega glasu o našem društvu, smo tudi mi postali turistično dejavni, saj nas upokojenska društva Slovenije večkrat pokličejo za informacije o zanimivostih kraja in možnih ogledih, nekatera pa se odločijo tudi za srečanja z nami. Tako so bili 18.6 2021 pri nas iz DU Motnik, 7.9.2021 iz DU Boris Kidrič iz Ljubljane in 30.9. iz Šmartnega ob Paki. Vse prijazno sprejmemo na kolodvoru, jim razkažemo mesto, sprejmemo na društvu in jih po koncu obiska pospremimo nazaj na vlak, saj so mnogi med njimi prvič v Kočevju.

ŠPORT, REKREACIJA IN GIBALNA KULTURA.

V skladu s priporočili NIJZ o omejitvah dela in druženja zaradi corona virusa, se športne aktivnosti v prvem tromesečju leta niso izvajale.

Prvi treningi in tekmovanja so se pričeli v aprilu z ligo v petanki, v organizaciji PZDU Dolenjske in Bele krajine. Tekmovali smo z mešano ekipo, se z dobrimi igrami uvrstili v šestnajstino tekmovanja, kjer pa smo naleteli na močno ekipo Veliki Gaber in tako v maju končali s tekmovanjem.

V maju so se pričele 45. ŠIU PZDU Dolenjske in Bele krajine, ki so zaradi korone 1x že odpadle. Prve tekme so odigrali kegljači, moška ekipa je osvojila 4. mesto, ženske ekipe pa zaradi pomanjkanja treningov nismo imeli. Tekmovanja so se nadaljevala v juniju s kegljanjem s kroglo na vrvici, kjer sta tako moška kot ženska ekipa zasedli 10. mesto. Nekoliko boljša je bila v petanki ženska ekipa z osvojenim 6. mestom, so pa slabši rezultat dosegli moški, saj so bili 17.

V streljanju nismo imeli predstavnikov, z mešano zasedbo pa smo udeležili orientacijskega pohodništva v Malem Slatniku in zasedli 6. mesto. Tekmovanja so se nadaljevala v Sodražici z balinanjem za ženske, osvojili smo 9. mesto, moške ekipe balinarjev pa so se zbrale v Kočevju na balinišču Jezero. Za organizacijo in potek tekmovanja smo od vodij nastopajočih ekip in samih tekmovalcev prejeli same pohvale, malo slabše pa nam je šlo na balinišču, zasedli smo 10. mesto.

V pikadu sta obe ekipi zasedli 14. mesto, ribiškega tekmovanja se nismo udeležili, naš najboljši rezultat pa so dosegli šahisti, ki so v Šentjerneju s 3. mestom posegli po medaljah.

Čeprav so se s šahovskim tekmovanjem 1. julija ŠIU PZDU končale, so naše športnice in športniki na domačih igriščih nadaljevali s treningi za društvena tekmovanja. So se pa 21. julija odzvali povabilu DU Dolenjske Toplice in v kegljanju s kroglo na vrvici nastopili na meddruštvenem tekmovanju za Županov pokal v Podturnu. Na zadnje tekmovanje pred počitnicami pa so odšli v Trbovlje, kamor jih je na balinarski turnir povabil domači klub Buldog.

Zadnji trije meseci v letu pa so bili kot je že v navadi, namenjeni društvenim tekmovanjem. Izvedli smo tekmovanja v balinanju, petanki in kegljanju s kroglo na vrvici, zaradi epidemioloških zaostritev pa ni bilo tekmovanj v pikadu, šahu in kartanju. Telovadba v OŠ Ljubo Šercer je potekala v času, ko ni bilo omejitev.

SOCIALNO IN HUMANITARNO DELO

V izvajanje programa Starejši za starejše je bilo v letu 2021 vključenih 25 prostovoljk in prostovoljcev. Namen izvajanja tega programa je obiskati čim več občanov starejših kot 69 let na njihovem domu, jim nuditi pomoč in družabništvo. Zaradi corona ukrepov je bilo delo prostovoljcev močno okrnjeno, saj so obiski po domovih lahko nemoteno potekali samo v času od junija do septembra, ostale mesece v letu pa se je pomoč izvajala na daljavo brez osebnega kontakta, v stiku so ostajali le s telefonskimi pogovori, kar pa je starejšim v času epidemioloških ukrepov pomenilo zelo veliko. Kljub temu je bilo opravljeno 544 obiskov, od tega 22 prvih in 304 ponovnih. Iskanih je bilo 208 oseb, od tega je bilo 187 umrlih, odklonjeno je bilo 6 obiskov, nudenih pa je bilo 206 pomoči. Opravljeno je bilo 1725 ur.

Ob novem letu so prostovoljci in prostovoljke obiskali 268 naših članov in članic v starosti 80 let in več, jih razveselili s priložnostnim darilom, ter jim tako pokazali, da so cenjeni člani našega društva.

Po poročilih: Marije Jerbič, Ivana Novaka, Jelke Poje, Tatjane Novak, Liljane Črnkovič, Ane Kosten, Neve Oberstar in Mire Letig pripravila Barbka Bižal Kolar.

Srečanje literatov v Črnomlju

26. februarja 2022Bralni krožek, Od tu in tamduk

Društvo upokojencev Črnomelj je v sklopu občinskega praznika svoje občine organiziralo srečanje literatov PZDU Dolenjske in Bele krajine.

Na lepo organiziranem literarnem večeru, ki je 25. februarja potekal v Kulturnem domu Črnomelj, sta s svojimi avtorskimi deli ( predstavljamo jih v nadaljevanju ) sodelovali tudi naši članici Živka Komac in Neva Oberstar.

Živka Komac

NE BRIGAJO ME ZASPI ME

Ne brigajo me ‘hit’ elite Zaspi me življenje za tisoč let,
odete v razvpit glamur, ko svet bo na novo zgrajen,
da bile bi slave site kjer bo veljal pravičnejši red,
v bleščavi kiča praznih ur. ko vsakdo bo srečen in zeželjen.

Ne brigajo me oblačila Do takrat naj sanjam o srečnih ljudeh,
in drage znamke obuval. o travju zelenem in zemlji spočiti,
Še manj me brigajo trobila kjer hodimo družno po skupnih poteh,
kdo s kom zvečer je občeval. iz dojke ljubezni, nam dano je piti.

Ne kamere, ne žarometi, Zbudi življenje me zopet takrat,
po rdečem tepihu sprevod, ko bodo vsa usta zapela,
mi ne pritegnejo pozornost ko človek človeka bo imel rad
vseh teh razstavljenih podob. in jim iz src ljubezen zvenela.

Briga me le še čuječnost, Zbudi življenje čez tisoč me let,
čutečnost toplih, dobrih src ko več ne ubija človek človeka,
naravnanih na človečnost ko vse bomo eno in eno vsi.
vseh sveta človeških vrst. Takrat me prebudi, v čas novega veka.

Neva Oberstar

NE ODLAŠAJ NA JUTRI

Pred osemnajstimi leti sem po spletu okoliščin spoznala sestrično mojega
pokojnega očeta. Tega sem bila zelo vesela, saj sem po očetovi smrti
izgubila stike z njegovimi sorodniki. Z mamo sva se preselili v njen domači
kraj.
Z novo sorodnico sva se hitro zbližali. Pogovor med nama je stekel, kot da
se poznava že mnogo let. Skupaj z menoj se je veselila rojstev mojih
vnukinj. Skupaj z njo sem se veselila uspehov njenih vnukov. Vse to sva si
izmenjavali po dolgih telefonskih pogovorih. Vsako leto sva si voščili za
praznike in vedno znova sva si obljubljali, da bi se srečali v živo. Med tem
časom sem se upokojila, občasno sva se ena in druga srečevali z
zdravstvenimi težavami, a želja po srečanju je ostajala.
Spet je prišlo novo leto in hotela sem ji voščiti, a glas na drugi strani mi
je rekel: Ta številka ne obstaja……

HAIKUJI

Vroča so usta,
zamrznjena beseda,
v tišini dneva.

Brez besed sem zdaj,
nočem ničesar sedaj,
samo mir v srcu.

Spomin na nov dan,
oblaki se zbirajo,
noč prinašajo.

Nežen je pogled,
kruta vsakdanjost duši,
noče slišati.

Potonkin nasmeh,
začaran je moj pogled,
spomine obudi.

V opojnost vonjav
zaseka ta smrad dneva,
odidi od tu.

V mojem srcu si
kaktusova bodica,
ki ostri pogled.

Zavarovanje Opatija

17. februarja 2022Obvestiladuk

Za vse, ki ste se letos odločil za spomladansko letovanje v Opatiji smo v sodelovanju z zavarovalnico GENERALI pripravili skupinsko ZAVAROVANJE ZA TUJINO Z ASISTENCO, saj Evropska kartica – NE krije stroškov oskrbe pri zasebnikih, NE krije stroškov povratka v domovino stroški se po vrnejo v višini povprečne cene enakih storitev Sloveniji, strošek zdravstvenih storitev v tujini pa je navadno višji, zato pogosto tudi ni v celoti povrnjen.

KAJ NAM PONUJA zavarovanje TUJINA

Zavarovalna vsota je do 25.000 € V primeru akutnega poslabšanja kronične bolezni je zavarovalna vsota do 1.000 €

ZAVAROVANJE KRIJE

Medicinsko oskrbo in obisk zdravnika
Zdravljenje
Zdravila in zdravniški pripomočki
Nujne zobozdravstvene storitve do 100€
Prevoz do najbližje bolnišnice ali klinike in nazaj
Prevoz v domovino
Prevoz in bivanje za osebo, ki ostane v spremstvu zavarovanca
Prevoz družinskega člana ( vozovnica )
Prevoz posmrtnih ostankov v domovino zavarovanca
Vrnitev v domovino

CENA ZAVAROVANJA – za čas od 09.03.2022 – 13.03.2022

starost osebe mlajše od 75 let 6,88 €
starost od 75 do 85 leta 10,32 €
starost od 85 leta dalje 13,76 €

V kolikor se boste odločili za zavarovanje vaših počitnic, se lahko prijavite v pisarni našega društva v času uradnih ur, kjer dobite tudi vse ostale informacije.

Za ureditev zavarovanja so potrebni: ime in priimek, rojstni datum, naslov bivališča, EMŠO in davčna številka.

Sodelujemo in ustvarjamo

16. februarja 2022Bralni krožek, Krožek ročnih delduk

K projektu sta z delavnicami pristopila:

BRALNI KROŽEK , ki bo v sodelovanju z vrtcem in osnovnimi šolami organiziral delavnice PRIPOVEDOVANJE ZGODB, na katerih bodo članice krožka otrokom prebirale zgodbe iz zakladnice slovenske literature.

KROŽEK ROČNIH DEL, bo v okviru projekta izvedel 10 delavnic

10.2.2022 in 17.2 2022 – Izdelava kvačkanih hobotnic za novorojenčke

24.2. 2022 in 3.3.2022 – Quirling tehnika , vodi Slavica Špehar

10.3. 2022 in 17.3.2022 Sizzix – Izrezovanje s pomočjo šablon, vodi Slavica Špehar

24.3. 2022- Nakit iz fimo mase , vodi Tatjana Novak

31.3. 2022 – Servietna tehnika, vodi T. Novak

7.4. 2022 – Deocupage tehnika , vodi T. Novak

14.4.2022 – Vezenje, klekljanje, osnove, vodita Marinka Mušič, T. Novak

21.4.2022 – Zaključek delavnic – Izdelava papirnatih ladjic za dober namen

Ladjica iz papirja za dober namen

14. februarja 2022Obvestiladuk

Društvo upokojencev Kočevje se pridružuje humanitarni akciji Srednje ekonomske šole in gimnazije Maribor in Društva UP-ornik Maribor v projektu Šest milijonov ladjic za drugačno otroštvo, s katerim zbirajo sredstva za najbolj ranljive skupine naše družbe.

KAKO SE PRIDRUŽITE? Vse kar potrebujete je odpadni papir (reklame), nekaj časa ter kanček spretnosti. Iz odpadnega papirja (barva ter velikost nista pomembna) izdelajte ladjico ali več in jih do 5. maja 2022 prinesite k nam na društvo, mi pa jih bomo do 9. maja 2022, ko bo konec akcije dostavili na naslov šole. Povabite k ustvarjanju še svoje vnuke in vnukinje za neprecenljive skupne trenutke.

UMETNIŠKA INŠTALACIJA Iz zbranih ladjic bo skupina študentov arhitekture ustvarila umetniško inštalacijo, ki bo na voljo za ogled. Ob končani inštalaciji bomo ladjice poslali v reciklažo. Zbrani denar pa bo namenjen društvu UP-ornik za plačilo najnujnejših položnic ter nakup trgovinskih darilnih kartic za vse uporabnike.

ZATO DRAGE UPOKOJENKE IN UPOKOJENCI, PRIDRUŽITE SE AKCIJI in izdelajte svojo ladjico.