Vsi prispevki, ki jih je objavil/a duk

Ko muca odnese copatke

Predstavljamo

IZ KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO ZOPET ENO OSEBNOST

                            ELA  PEROCI  ( 1922 – 2001 )

Kaj se zgodi s copatki, če jih otroci ne pospravijo? Saj vemo, odnese jih muca. Ampak brez skrbi, to je čisto prijazna muca, ki bosopeti druščini copatke na koncu vrne, saj bi otroke sicer zeblo v noge. Še več, očisti jih, zakrpa, za zimo pa jim sešije druge, vsakomur takšne, kot si jih najbolj želi. In kajpak podložene z zajčjo kožo, da bodo mehkejše.

Zagotovo je do zdaj že vsakemu ljubitelju pravljic jasno, za katero muco gre: za Muco Copatarico, seveda. Kot Maca Papučarica, die Pantoffelmieze, Il gatto ciabattino ali La chatte cordonnière, če naštejemo le nekaj njenih imen, se je Copatarica izpod peresa književnice Ele Peroci že davno prikradla ne le v srca naših, temveč tudi mnogih malčkov v tujih deželah. Pa ne le ona. Tudi Hišica iz kock, Moj dežnik je lahko balon, Klobuček, petelin in roža, Modri zajec in druge povesti pisateljice, ki po lastnih besedah ni pisala za otroke, temveč otrokom ter se z njimi tako pogovarjala, so doživele številne prevode. V sodobni slovenščini bi njene knjige zato kdo utegnil označiti za uspešen izvozni artikel, a pravljice Ele Peroci so v resnici darilo. Darilo vsem otrokom, tistim čisto pravim in onim, ki se jim je pod težo let upognil hrbet, a so znali ohraniti kanček otroške duše.

Ela Hrga, kakor se je Perocijeva pisala pred poroko, se je rodila februarja 1922 v Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Ker je bil oče državni uslužbenec, so se Hrgovi večkrat selili, najprej v Rogatec, potem v Šentvid pri Grobelnem in Šmarje pri Jelšah, v Celje ter končno v Kočevje, kjer je Ela končala nižjo gimnazijo. Starejši meščani se še spominjajo družine, ki je živela v Nebotičniku, večnadstropni stavbi ob kočevski železnici, na stičišču Tomšičeve in Kolodvorske ceste s Šeškovo ulico. Pravijo, da je bila prihodnja pisateljica zelo prizadevna, da je lepo igrala violino, pela na koru in vse, česar se je lotila, naredila z vso zavzetostjo. Vsako leto je ob Božiču izdelala popolnoma drugačne jaslice.

Ko je sredi vojnih viher dokončala ljubljansko učiteljišče, ni mogla dobiti službe. Zato je železniški nadzornik Crnkovič njej in njeni mlajši sestri Vidi omogočil, da sta na železnici pleli tire in tako zaslužili nekaj denarja. Po nekaterih podatkih naj bi delala tudi kot tekstilna delavka. Številni bombni napadi na Kočevje in preleti bombnikov so v letu 1944 skromnemu zaslužku naredili konec. Poslej je skupaj s sosedi dneve najpogosteje preživljala v kleti Nebotičnika, kjer je bilo urejeno zaklonišče.

Po kapitulaciji Italije je Elino življenje v mestu zaznamovala nesrečna ljubezen do poročenega partizanskega oficirja. Njegov odhod jo je hudo prizadel. Malce pred novim letom 1944 pa so po vratih zaklonišča odjeknili še udarci gestapa. Mlada učiteljica, ki se je vključila v delo OF in je otroke iz soseščine učila peti partizanske pesmi, se je namreč ujela v zanko okupatorjevega sodelavca, ki se je izdajal za partizana. Po njegovem nalogu je k današnjemu Petrolu odnesla neko pošto in se tako izdala. Nemci so jo internirali v taborišču Žlebič pri Ribnici, kjer si je zaporniško usodo delila s pisateljico Miro MIhelič.

Po vojni je v Kočevju nastopila učiteljsko službo. Vendar ni ostala dolgo. Kmalu je bila premeščena v rodni Sv. Križ, nato pa v kamniški Dom invalidne mladine. Tam se je srečala z zgodbami otrok, ki jim je vojna vzela zdravje. Pretresena je za Slovenski poročevalec napisala članek o njihovi usodi. Čeprav to ni bil njen namen, je z zapisom vzbudila pozornost, tako da so jo naslednje leto povabili v uredništvo Pionirja in Cicibana. Tudi kasneje je urednikovala pri mladinskih časopisih in končno v mladinskem programu Radia Ljubljana.

Ob delu je nadaljevala šolanje na Pedagoški fakulteti. Na nekem predavanju v otroškem vrtcu je dr. Stanko Gogala otrokom suhoparno ponazoril pravljico o hišici iz kock, ki jo je podrl sosedov pes. Nihče ga ni hotel poslušati. Ko pa je zgodbi dodal čustva, so malčki prisluhnili. “Tistega dne sem videla odprto pot za pisanje pravljic pred seboj, spoznala sem, kako je treba izpolniti dogodek z domišljijo, vključiti v pravljico otroško igro”, se je čez leta spominjala Perocijeva. Tako je leta 1953 nastala kasneje natisnjena Hišica iz kock in za njo še mnoge nepozabne mojstrovine.

Čeprav Ela Peroci ni bila pravljičarka, temveč tudi pesnica, urednica in scenaristka, pa se je bralcem seveda najbolj vtisnila v spomin prav s pravljicami. Snov sta ji največkrat prinašali hčerki in sosedovi otroci, s katerimi se je igrala. Tudi Muco Copatarico je izsilila starejša Jelka, ki se je nekoč med sprehodom preprosto usedla na cesto in ni več hotela potiskati vozička s sestrico Anko. “Šla bom, če mi boš kaj lepega povedala,” je zahtevala. Mama je pripovedovala. Tisti dan in še naslednji in še dan zatem…

Ob koncu življenja je pisateljica trpela za parkinsonovo boleznijo. Vse bolj je bila odvisna od moža, ki ji je stal ob strani. Njegova podpora ji je veliko pomenila. “Ljubemu Milanu v spomin in v zahvalo v dneh in nočeh, ko sem v vseh trenutkih iskala pomoči. Ne bi mogla brez njega…” je zapisala. Poslovila se je sredi novembra 2001. In kdo ve, ali se v zasneženih zimskih nočeh k njenemu grobu čisto tiho ne prismuka majhna muca, da bi ji pripovedovala o novih in novih copatkah, ki jih vedno znova šiva za neredne otroke tega sveta.

Prešernov dan – slovenski kulturni praznik

Bralni krožek

Pa pojdimo malce nazaj v zgodovino, v leto 1945, ko se je vse skupaj pravzaprav začelo. 

Rojstni kraj Prešernovega dne je kočevarska vas Maverlen v Beli krajini, kjer je delovalo  vodstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta.  28. januarja 1945 sta vršilka dolžnosti načelnice odseka za prosveto pri SNOS Milena Mohorič in vodja oddelka za ljudsko prosveto Bogomil Gerlanc,  ( ki je v vojnem času služboval v Kočevju in je avtor knjig Mladi rod Kočevske v boju proti okupatorju in  Kočevsko ), podala predlog, da se 8. februar razglasi za narodni kulturni praznik. Predsedstvo je njuno pobudo še isti dan sprejelo in praznik so tako prvič proslavili v bližnjem Črnomlju, naslednje leto pa že na ozemlju celotne Slovenije. 

Povzeto po knjigi Mihaela Petroviča ml. ” 75 znamenitih kočevskih in s kočevsko povezanih osebnosti”

Letos bomo praznik obeležili z odlomkom govora , ki ga je v neposrednem prenosu Radia Ljubljana imel  21. maja 1939 pesnik Oton Župančič, ob slovesni otvoritvi Prešernove rojstne hiše kot muzej. Zasluge za odkup hiše in preureditev je imel predvsem Prešernov sorodnik  Fran Saleški Finžgar in slovenski šolarji. 

OB PREŠERNOVI SLOVESNOSTI V VRBI

Nihče pred Prešernom, nihče za Prešernom se ne da primerjati z njim. Trubar je bil prvi, Prešeren edini. Častitljivo in vsega spoštovanja  vredno je, kar je storil Trubar. In vendar! Ako bi Trubarja ne bilo, bi bil njegovo delo opravil kdo drug. Malo pozneje morda, toda opravil bi ga prav gotovo. Da je Prešeren umrl, preden je zastavil pero, ne bi bilo njegovega dela, ne mogel  bi ga opraviti nekdo drug. Zakaj? Trubarjevo delo je bilo stvar jasnega pogleda, umske moči in gorečnosti, Prešernovo pa delo genija, ki je enkraten in nenadomestljiv. Brez Prešerna bi bili Slovenci ostali v somraku, narod brez genija, narod brez luči.

Prešeren, rojen kot vsako živo bitje s hrepenenjem po sreči na svetu, je stopil z vedrim licem na pot. Njegove prve pesmi so igrive, polne šale, prešernosti, izliv ljubeznivega in šegavega duha, čeprav že poskočnost povodnega moža vdira element fantastične groze. Toda kakor teče tok, padajo sence nanj, čedalje več je mraku, lahkotnost mineva, pesem se resni …, iz ranjenega srca se oglaša čedalje večja težnja po ljubezni, presunjen krik po rešitvi iz »življenja ječe«, hrepenenje po koncu: »Prijazna smrt, predolgo se ne mudi.«

Vendar obup sonetov nesreče ni njegova zadnja postaja. Še nadalje ga ziblje up in strah, dokler se ne poslovi od teh dveh in tedaj »Srce je prazno, srečno ni.« Res prazno to srce ni nosilo samo svoje bolečine, zato ni moglo nikoli biti prazno. Njegova ljubezen je neločljivo prepletena z domovinsko ljubeznijo. Lastna nesreča mu trajno ne skali pogleda.  Premaga zagrenjenost in najde odrešitev zase in za nas v odpovedi, v ponižni vdanosti in neizprosni svoji usodi. Po tem črtomirskem obratu postane njegova pesem blagoslov, ki posveča vse, kar klije pod soncem vrednega, da živi. Najnežnejše, najmogočnejše, najgenialnejše slovensko srce, še danes neiztrohnjeno.

Vir: TRDINA Silva,1971.Besedna umetnost.5.izd.Maribor: Založba Obzorje

FRANCE PREŠEREN V SLOVENSKI GLASBI

Aleksander MEŽEK – Kam

Vlado KRESLIN – O Vrba

Tantadruj – V spomin Andreja Smoleta

V letu 2021  so priznanje za bralno značko našega društva  osvojile :  Slobodanka Done Ivanc, Marija Jerbič, Darinka Štajdohar, Nevenka Križ, Marija Nanjara, Ljudmila Marentič, Neva Oberstar, Lidija Gornik, Dragica Janša, Silva Žagar, Kristina Tekavec, Lucija Janež, Nevenka Južnič.

BZ bo podeljena na prvi javni prireditvi.

Prebrale smo ….. januar 2022 .. 2 del

Bralni krožek

Tudi v novem letu čas neizbežno teče. Branje v januarju je bilo sila zanimivo. V roke sem vzela knjigo Zdravje je v nas, Borisa Veneta in časa mi je zmanjkovalo še za običajna opravila. 

Lep pozdrav in ostanite zdravi!

Nevenka Križ

ZDRAVJE JE V NAS   – avtor Boris Vene   (   povzetek knjige  )

Na Ljubljana TV sem zasledila posebno oddajo Prebujeno Srce Slovenije, ki je na sporedu vsak dan ob 17. uri. Zelo poučna oddaja, katere znanja segajo na vsa področja življenja. Vsak najde nekaj zase. Že pred časom je v oddaji med drugimi nastopil gospod Boris Vene, ki je opisal svojo življenjsko situacijo na področju celostnega zdravja.

Po bolezenski izkušnji, treh diagnozah hude bolezni in popotnico, da mu je morda preostalo le še pol leta življenja, se je sicer uspešen podjetnik, lotil iskanja morebitne rešitve. Ni se želel zgolj znebiti bolezni, temveč »postati tisto, kar so skušali simptomi prebuditi, spremeniti ali razviti« v njem.

Podal se je na dolgo pot raziskovanja zavestnih in nezavednih misli, ipd. Začasno je prekinil z delom in se posvetil samo sebi. Pri tem mu je pomagal poznavalec starodavnih znanj gospod Nikola Grubišič, dr. med. nevrolog in manualni terapevt.

V času samozdravljenja je ves čas pisal misli in čustva v številne zvezke in s procesom lupljenja čebule, kot ga je poimenoval, je odmetaval vse, kar mu ni več služilo. Na banki je imel dovolj prihrankov in ni bil obremenjen, kako živeti sebe in družino. To mu je zelo olajšalo življenje saj se je lahko posvetil le sebi in zdravljenju ne glede na čas.

S kombinacijo najnovejših znanstvenih odkritij, ob zdravem načinu življenja in pozabljenih znanj starodavne Šole misterijev mu je uspelo popolnoma preoblikovati svojo osebnost. Razkril se je »novi Boris«, ki ni bil obremenjen s strahovi, ni hlepel po pozornosti in ni potreboval založenega bančnega računa, da bi se čutil varnega in brez strahu. Ne le, da se je pozdravil in preživel, je danes bolj radosten, sproščen in srečen, kot je bil kadarkoli prej.

Vso težko pot samozdravljenja je natančno opisal v knjigi Zdravje je v nas.    Dobite jo v knjižnici, lahko pa si jo kupite na spletu ali v knjigarni. Priporočam branje!

In še Borisova popotnica:

Veselite se življenja in drobnih radosti, ki vam jih ponuja. Bolje se boste počutili, manj boste v stresu, bolj boste zdravi in lažje boste našli pravo pot. Zanimajte se za vse, kar je lepega in dopustite, da vas lepote znotraj in zunaj vas vedno znova očarajo.

Častite Življenje v vseh njegovih oblikah in ne pozabite na SEBE. To mora postati vaša prednostna naloga. Ko boste postali navdušeni nad življenjem ter začutili tisto prijetno vznemirjenost, ki jo prinaša nov dan, boste zaživeli v radosti, ljubezni in brezskrbnosti ne glede na leta. Takrat bodo krize odšle ali pa jih ne boste več zaznavali kot nekaj slabega in neprijetnega, saj se boste naučili igrati igro.

Skratka, najboljše zdravilo za rešitev vsake krize je še vedno Ljubezen.

 

 

 

 

Prebrale smo ….. januar 2022

Bralni krožek

Neva Oberstar

Družinske počitnice (    Elizabeth Noble )

Življenjska zgodba , ki izvabi smeh in solze.

Charlie za svoj 80 rojstni dan povabi svoje tri otroke z družinami v razkošno vilo na angleškem podeželju. Tam bi skupaj preživeli deset dni in tudi praznovali njegov rojstni dan. Po smrti matere so se precej odtujili, srečevali so se samo še na porokah in pogrebih. Tako se srečajo vsak s svojimi težavami. Druženje jih poveže in njihovi odnosi se čistijo, na
koncu so vsi srečni. V tistih desetih dneh se je Charlie počutil bolj oče kot v vseh zadnjih desetih letih.
Junak knjige je star 80 let, ima srčno popuščanje in ve , da so takšna srečanja bogastvo, ki ga ne moremo nadoknaditi. Tako je neko jutro na počitnicah rekel sam sebi:
Nisi tako zanič kozel stari, je pomislil, ko se je zavihtel iz postelje in oblekel. Veliko jih je v teh letih v slabši formi. Še več pa je takih, ki tako daleč ne pridejo. Malce slep, malce gluh in precej manj močan kot včasih. Na glavi manj las, več dlak pa v ušesih in nosu. Koža je zgubana. Mišice trde. Sklepi boleči……Leta so naredila svoje.

In še Nevenkino razmišljanje…….                                                       

Ob branju takih knjig in zgodb se še bolj utrdiš v mislih, kako zelo je pomembno druženje, saj vse to doživljamo v teh pandemičnih časih, ko se ne moremo srečevati in so naša druženja omejena. Žal je vedno tako, da to spoznamo šele takrat, ko nam je to odvzeto.
Do ponovnega snidenja pa lepo vabljeni, da v naši knjižnici poiščete kakšno knjigo in tudi na tak način popestrite te čase, ki nam jih narekujejo trenutne razmere. Kmalu bo prišel čas, ko ne bomo potovali samo v domišljiji ampak zares, do takrat pa vse dobro in ostanite zdravi.

Razpis – Srečanje literatov PZDU Dolenjske in Bele krajine 2022

Razpisi

Spoštovani  literati

Čeprav od zadnjega srečanja  literatov, ki je bilo konec oktobra  minulega leta, ni preteklo veliko časa, se je v letu 2022  ponudila priložnost, da srečanje literatov izvedemo že v prvi polovici tega leta. Srečanje  literatov za leto 2022 bo 

       v petek, 25. februarja, ob 17. uri,  v kulturnem domu Črnomelj,

v okviru  prireditev v počastitev občinskega praznika Občine Črnomelj.

Natečaj

  1. Pogoji za sodelovanje

Pravico do sodelovanja imajo člani društev upokojencev z avtorskimi deli. Prijavljena dela se lahko  vsebinsko navezujejo na temo osebnih doživljanj, počutij, izkušenj, resničnih dogodkov in preživljanje časa v tem ali bodočem obdobju.

Kategorija

Literarno ustvarjanje: proza, poezija, misli, kratke zgodbe, šale.

Pravila in omejitve: ni  žanrske omejitve. Dolžina besedila naj bo največ do 1500 besed. Besedila so lahko natipkana ali ročno čitljivo pisana.

Prijavnine ni. Na natečaju sodelujejo društva upokojencev naše regije.

Avtorji naj svoja dela pošljejo do torka, 22.2.2022,  do 14. ure po elektronski pošti: pzdu-dolenjske@t-2.net ali z navadno pošto na naslov:  PZDU Dolenjske in Bele krajine, Čitalniška 1, 8000 Novo mesto.

 

Komisija za kulturo PZDU Dolenjske  in BK:               Predsednik PZDU Dolenjske in BK:

Predsednik Karol Zagorc, l. r.                                                           Dušan Kraševec, l. r.

 

Letovanje 2022 – Supetar na Braču

Izleti in letovanja, Obvestila

 V sodelovanju s turistično agencijo RELAX bomo letos letovali:

  • v času od 10.9.2022 – 17.9.2022
  • destinacija  BRAČ WATERMAN SUPETRUS RESORT 4*

Lokacija: Supetar na otoku Brač, 500 m iz centra mesta, 700 m do trajektne luke
Plaža: 50 m, prodnata, možnost najema senčnikov in ležalnikov ob doplačilu

Bazen: dva zunanja bazena s sladko vodo ( 190 m² in 420 m² ) – ležalniki in senčniki brezplačno do zasedbe mest.

Storitev: ALL INCLUSIVE, ki vključuje:

  • samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja s solatnim bifejem
  • popoldan kava, čaj in pecivo
  • pijača pri obrokih in v all inclusive barih v naselju mrd 10.00 in 23.00 uro ( točene domače alkoholne in brezalkoholne pijače)

Internet: Wi-Fi brezplačno

Klimatizirano: da

Ostalo: hotelsko naselje sestavlja več zgradb, centralna recepcija, bar ob bazenu, možnost   športnih aktivnosti.

Cena vključuje :  7 X all inclusive , predstavnika na destinaciji, TT, avtobusni prevoz,  zvečer živa glasba ( 5-6 x tedensko), večerni nastop Dalmatinske klape

                                                                    NASTANITEV

  • DVOPOSTELJNA SOBA (1/2)  – cena na osebo                                                  440,00 €  TWC, BALKON, PARK, KLIMA
  • DVOPOSTELJNA SOBA ( 1/2+1 )oseba na tretjem dodatnem ležišču                            ( (ni enakovredno osnovnemu )                                                                                    340,00 €          TWC, BALKON, PARK, KLIMA                                                                                                        
  • ENOPOSTELJNA SOBA (1/1)      ( omejeno število )                                          520,00 €

 

Prijave sprejemamo v pisarni društva v času uradnih ur. Ob prijavi je potrebno plačati 30 € akontacije, možno je plačilo  na tri obroke, celotni znesek pa mora biti poravnan do 29.08.2022.

Lepo vabljeni, da prijetne septembrske počitnice preživimo skupaj !

Vedno v taboru naroda

Predstavljamo

IZ KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO ZOPET ENO OSEBNOST

                            LUKA  SVETEC  ( 1826 – 1921 )

Luka Svetec  je bil eden velikih mož slovenske politike. Sodelavec in tesen prijatelj “očeta naroda ” Janeza Bleiweisa pa ni bil le prvi, ki je na jezo nemškega tiska v kranjskem deželnem zboru spregovoril zgolj v slovenščini, temveč je zaznamoval tudi razvoj našega jezika. Kot zagovornik načela, da mora knjižni jezik izhajati iz narodnega, je zavračal ilirščino ter s svojim literarnim in jezikoslovnim delom vplival na Miklošiča, Levstika, Cigaleta, Cegnarja in druge razumnike tedanje dobe, ki so podprli njegove reforme jezikovnih pravil. Danes se zdi samo po sebi umevno, če rečemo, da smo videli kočevskega medveda, prisluhnili zvoku piščali in se peljali z avtomobilom, brez Svetca pa bi morda še vedno uporabljali oblike kočevskiga, pišali in z avtomobilam, pa tudi dvoustnični u na koncu besed jedel, pisal in bral bi izgovarjali kot l.

Svetec se je rodil oktobra 1826 v Podgorju pri Kamniku, od koder je bila doma tudi slovita kuharica Felicita Kalinšek. Na svoj rojstni kraj je bil silno ponosen, saj si je pozneje nadel psevdonim Podgorski, ki ga je spremljal vse življenje. Ponosen pa je bil tudi  na svojo narodno pripadnost. V času, ko je marsikakšen uradnik zaradi kariere zatajeval slovenstvo, Svetcu kaj takega ni padlo na pamet. Ko je 35-letni pravnik leta 1861 služboval v Mokronogu, je začel uradovati v slovenščini, kar mu je čez leta sicer prineslo sloves avtorja bržkone prvih slovenskih sodnih zapisnikov, takrat pa samo bliskovito kazensko premestitev v Kočevje.

Vendar se rabi materinščine tudi v novem okolju ni odrekel, česar pa mu kočevski Nemci – čeravno so bili v slovenskem tisku zelo slabo zapisani- očitno niso prav nič zamerili. Ko je leta 1863 v kočevskem volilnem okraju kandidiral za deželni zbor, je dobil prepričljivo večino, ne le med ribniškimi in velikolaškimi volivci, temveč tudi med nemškimi domačini. Fran Levstik je zato v časniku Naprej pisce Triester Zeitunga, ki je podpihoval nasprotja med Slovenci in Nemci, ob priložnosti vehementno podučil, da v kranjski deželi nemška manjšina živi le na Kočevskem , prav tu pa je ” zadnja volitev pokazala, da ne črti niti Kočevar Slovenca, niti Slovenec Kočevarja.”

A Svetčeva poslanska pot se je kljub temu začela z zapleti. Nekateri nemški poslanci so namreč zahtevali, naj deželni zbor njegovega mandata ne prizna, saj menda ob izvolitvi še ni bil kočevski meščan. Zaman je Bleiweisov krog dokazoval nesmiselnost takšnih trditev in celo načelna poteza Kočevarjev, ki so Svetca razglasili za častnega meščana, vročekrvnežev ni umirila. Končno je po večmesečnih razpravah potrpljenje minilo tudi zmerne nemške politike. Slovencem naklonjeni cesarski namestnik baron Schloissnigg je lakonično ugotovil, da je Svetec v Kočevju med kandidaturo tako prebival, kot tudi služboval in visoki dom je z glasovanjem farsi naredil konec.

Kot poslanec se je Luka Svetec odločno zavzemal za enakopravnost Slovencev. Zastopal je program Zedinjene Slovenije ter zavračal stališče, da ima zgodovinsko načelo, po katerem je bilo razkosano nacionalno ozemlje, prednost pred narodnim. Ko mu je Bleiweis zavrnil objavo članka Kako bi se dal slovenski program, ako bi se na narodni podlagi osnoval, uresničiti, ga je objavil v Einspilerjevem Slovencu.

Toliko manj razumljivo je bilo zato za mnoge njegovo ravnanje leta 1867, ko je kot kranjski delegat v državnem zboru kljub federalističnemu prepričanju podprl dualistično ustavo, ki je monarhijo razdelila na avstrijski in madžarski del. Čeprav je odločitev pojasnil s  strahom pred razpustitvijo deželnega zbora, ki je v preteklosti na Kranjskem koristila le Nemcem, se je marsikomu, še posebej Levstiku, hudo zameril. Kasneje je s predlogom ustavnih dopolnil odločanje o nekaterih temeljnih zadevah skušal prenesti v deželno pristojnost, marca 1870 pa je s člani kranjske in drugih slovanskih delegacij iz protesta proti nemškemu liberalizmu vlade zapustil tudi državni zbor.

V kočevski kmečki kuriji so Svetca po letu 1863 izvolili še štirikrat, vsakič skupaj s Petrom Kozlerjem. Leta 1870 je sicer po volitvah prišlo do incidenta, saj so mu skrajneži pripravili koncert mačje muzike. Debelo uro so se mu posmehovali in razgrajali pred kočevsko gostilno Loy, kjer je obedoval, potem pa v stavbo vdrli, tako da ga je gospodinja morala skriti v eno od sob v prvem nadstropju. Vendar je Svetec že naslednje leto v Kočevju znova zmagal.

Kasneje v mestu, ki ga je zaradi službe sicer zapustil že pet let prej, ni več kandidiral. S krajšim presledkom je v politiki vztrajal do zadnjih let 19. stoletja, potem pa se posvetil delu v Ciril-Metodovi družbi, ki jo je ustanovil s skupino rodoljubov. V sporih med konservativnimi staroslovenskimi in radikalnimi mladoslovenskimi politiki je skušal ohraniti neodvisen položaj. “Sem in bodem ostal v taboru slovenskega naroda,” je trdil.

Dočakal je častitljivih 95 let. Januarja 1921 je umrl v Litiji, kjer je živel skoraj pol stoletja. Ob smrti človeka, ki ga je Bleiweis nekoč imenoval “kristalizirana slovenska pamet” in je dolgo veljal za njegovega naslednika, so v enem od številni nekrologov pravniški kolegi preroško napovedali, da “se ga bo zgodovina slovenskega naroda vedno spominjala s častjo in priznavanjem”.

Spomladansko letovanje v Opatiji

Izleti in letovanja

V sodelovanju s turistično agencijo Travel Tilago vas vabimo na  » DAN ŽENA »

5 – dnevno spomladansko letovanje v OPATIJI
                 v času od 09.03. – 13.03.2022

 Nastanitev: Hotel ISTRA 3*  v centru Opatije ob sprehajališču Lungo Mare.

  • Storitev:   4 X polpenzion z vključeno pijačo pri večerji
  •                        ogled Bakra, Opatije in Pazina z obiskom hiše tartufov Karlić
  •                        fakultativni izlet – Trsat, Kastav, Rijeka
  • Kopanje:  notranji bazen v hotelu ali
  •                       brezplačen vstop v Wellness hotel Belevue Opatija 4*, ki je od hotela ISTRA                       oddaljen le 5 minut hoje

                          C E N A:    dvoposteljna soba ( 1/2 ) – na osebo   230,00 €

  •  doplačila:  turistična taksa 1,35 € na osebo na dan                                                                                           soba 1/1  – 18,00 € na dan                                                                                               

PROGRAM                                                                                                                                                       

1.dan: Odhod iz Slovenije v zgodnjih jutranjih urah in  prihod v Bakar- eno najstarejših mest na Jadranu. Obiskali bomo okolico Bakra kjer gojijo znamenito trto, pokusili  peneče vino Bakarsko vodico in »baškotine«  ter se odpravili do Bakarskega kaštela, cerkve Sv. Andrije, ki je poleg zagrebške katedrale največja na Hrvaškem in prisluhnili zgodbam o bogati pomorski dediščini Bakra in njegovih svetovno znanih kapitanih. Prihod v Opatijo okoli 16.00 h, nastanitev v hotelu in večerja.

2.dan: Po zajtrku si bomo v spremstvu vodiča ogledali Opatijo in se sprehodili po znameniti opatijski promenadi Lungo Mare.  Prosto popoldne za kopanje in sprehode. Po večerji pa bo ( v kolikor bodo razmere to dovoljevale ) zabava s plesno glasbo do 24.00 h.

3.dan: Prost dan ali fakultativni izlet ( 30 € ) v Rijeko, na Trsat in v Kastav, kjer bo kosilo.

4.dan: Prost dan.

5.dan: Po zajtrku ( okoli 10.00 h ) se bomo odpravili proti Pazinu, mestu z bogato tradicijo v osrčju istrskega polotoka. V Paladini bomo obiskali družino Karlić. Spoznali bomo zgodovino, vrste in posebnosti tartufov ter šolanje psov. Pričakali nas bodo z aperitivi, nam postregli z jedmi z dodanimi tartufi ( sir, salamin, namaz, » frtalja «) ter teranom in malvazij  Odhod proti domu.

PRIJAVE    sprejemamo v tajništvu društva do 15.februarja 2022.

 ROK PLAČILA     je 1.marec 2022, akontacija pri prijavi 30€.

 Lepo vabljeni !!

 

Majhna pozornost in lepe želje tudi letos

Socialno in humanitarno delo

Majhna pozornost in lepe želje se skrivajo v darilnih vrečkah, ki smo jih za naše najstarejše  članice in člane  pripravili v našem društvu. Prostovoljke in prostovoljci, ki delujejo v okviru socialno humanitarnega programa in jih uspešno vodi koordinatorka Jelka Poje, bodo v teh dneh po domovih raznosili kar 280 paketkov in tako tako pokazali, da smo tudi v času osame in izoliranosti ostali ljudje s srcem in da nam je mar za vsakega člana naše družine.

Natečaj za fotografije ZIMSKE RADOSTI

Fotografski krožek, Razpisi

Komisija za tehnično kulturo ZDUS razpisuje fotografski natečaj s katerim odpira prostor ustvarjalnosti za vse upokojence – ljubitelje fotografije.

Pogoji sodelovanja: Pravico do  sodelovanja imajo vsi upokojenci, člani društev upokojencev, ki so vključena v ZDUS.

Prijava na natečaj, označevanja fotografij, pošiljanje: Prijavnine ni.  Na natečaju sodelujejo vsi udeleženci, ki bodo avtorske digitalne fotografije s sklicem na temo Zimske radosti poslali do vključno 31. januarja 2022 po elektronski pošti na naslov: dijana.lukic@zdus-zveza.si

Vsak avtor lahko sodeluje največ s tremi fotografijami ( barvnimi ali črno belimi ). Fotografije morajo biti v JPEG formatu v velikosti do max 2 MB. Razmerje stranic naj bo        4 : 3 ali 3 : 2. Fotografije morajo biti naravne brez popravkov z računalniškimi programi za fotografijo.

Vsaka fotografija  naj bo obvezno označena z imenom in priimkom avtorja, zaporedno številko in naslovom fotografije. ( Primer oddaje treh fotografij: Janez Novak 1 Kurent, Janez Novak 2 Maske, Janez Novak 3 Norčije ). Lice fotografije mora biti brez podatkov.

Skupaj s fotografijami  pošljite še naslednje podatke: ime in priimek avtorja, v katero DU ste včlanjeni, telefon in elektronski naslov. Prejete  fotografije  organizator  hrani  v e-arhivu ZDUS kot del natečajne dokumentacije.

Teme fotografij: Tudi zima nudi fotografom veliko priložnosti, da ustvarijo dobre fotografije. Na temo Zimske radosti pričakujemo fotografije, ki bodo prikazale vesele trenutke s področja zimskih športov ( smučanje, sankanje, drsanje izd.) Prikazujejo naj sproščene trenutke ob kepanju, ob pohodih po snežni pokrajini in podobno. Fotografije naj bodo posnete v akciji – naj prikažejo vso dinamiko zimskih radosti. 

Avtorske pravice: S prijavo udeleženec zagotavlja, da so izdelki avtorski in dovoljuje      njihovo objavo za namene promocijske dejavnosti rokodelstva Komisije za tehnično                kulturo ZDUS, kar vključuje tudi objavo v medijih ZDUS, (reviji ZDUS Plus, Novičkah ZDUS, spletni strani ZDUS, na Facebook ZDUS z ustrezno navedbo avtorja.

Sodelovanje na natečaju in objave niso honorirane. Na natečaju ne morejo sodelovati člani ocenjevalne komisije.

Izbor fotografij za razstavo, objavo in obveščanje avtorjev: Prejete  fotografije  bo do 15. februarja 2022  pregledala ocenjevalna komisija v sestavi: Viljem Šetar – predsednik, Nevenka Vidmar  in Marica Rošker – članici.  Komisija bo odločila katere in koliko fotografij bo razstavljenih in avtorji bodo o tem obveščeni do  28. februarja 2022. Komisija bo pri izboru upoštevala naslednje kriterije: upoštevanje pogojev za sodelovanje, vsebinska ustreznost in skladnost z razpisano temo, estetska vrednost in tehnična dovršenost, inovativnost pristopa.

V primeru izbora večjega števila fotografij bo organizator prilagodil trajanje razstave tako, da bodo razstavljene vse fotografije.

Odločitve ocenjevalne komisije so dokončne.

Razstava fotografij natečaja bo v prostorih ZDUS Kebetova ul.9, Ljubljana  od 1.3.2022 do 31.5.2022. Vse izbrane fotografije bodo objavljene tudi na spletni strani ZDUS:

Podrobne informacije o natečaju vam lahko posredujeta                                                                      Dijana Lukić, ZDUS tel: 01 515 52 41, 051 656 532. E mail: dijana.lukic@zdus-zveza.si                 Viljem Šetar tel: 041 716 011, E mail: viljem.setar@triera.net

 Teme naslednjih fotografskih natečajev v letu 2022

  • Pomladno prebujanje – objava 15.03.2022
  • Naše ulice zvečer – objava 15.06.2022
  • Vode – bogastvo Slovenije – objava 15.09.2022

Vljudno vabljeni k sodelovanju in vam želimo prijetne fotografske trenutke  v iskanju motivov.

 

PRIPIS  DU Kočevje:

Razpis je objavljen v skrajšani obliki, v  kolikor rabite dodatne informacije  jih  dobite v tajništvu društva, lahko pa vam ga v celoti pošljemo na vaš e-mail.   

Upamo, da bo natečaj k sodelovanju privabil tudi kakšno našo članico ali člana, zato ne pozabite vzeti na sprehod tel. oz. fotoaparata,  morda pa se najde kakšen zanimiv motiv. 

Želimo vam  veliko ustvarjalnega navdiha in uspeha.