Vsi prispevki, ki jih je objavil/a duk

Vabimo vas v kino na ogled filma NESKONČNI SPOMIN

VABILO  na 2. Alzheimer Cafe

V torek, 18. 3. 2025 ob 16. uri, vljudno vabljeni na drugi dogodek v sklopu projekta Občine Kočevje: Demenci prijazno Kočevje.

Dogodek bo potekal v Kulturnem centru Kočevje, kjer si boste lahko ogledali film Neskončni spomin.

»Moč Neskončnega spomina je v tem, da dvorano zapustimo z vseprežemajočim občutkom, kako lépo – pa naj bo še tako kratko – je življenje, kadar ga delimo z drugimi.«

———————————————————————————————————————-

Režiserka Maite Alberdi v 85-minutnem dokumentarcu Neskončni spomin pripoveduje zgodbo para – on je ugledni čilski novinar, ona igralka, aktivistka in političarka -, ki že več kot dvajset let živi v tesnem in ljubečem razmerju. Njemu, Augustu, so pred osmimi leti diagnosticirali Alzheimerjevo bolezen, od takrat pa se skupaj spopada z neizbežnim. Ona, Paulina, je partnerju globoko in brezkompromisno predana, Augusto pa bije srdit boj, da bi ohranil svojo identiteto. »Film je srce parajoč in hkrati navdihujoč spomenik neuničljivi moči ljubezni,« pravijo o filmu, ki je bil nominiran za oskarja v kategoriji najboljši dokumentarec.

Neskončni spomin je predvsem ljubezenski film, ki pa nam da veliko več, je zapisal kritik Adam Mullins-Khatib v Chicago Readerju: »Režiserka Maite Alberdi nam z izjemnim dokumentarcem Neskončni spomin prinaša enega najbolj iskrenih prikazov življenja, ljubezni in spomina, kar smo jih v zadnjih letih videli na velikem platnu.

Vstop prost
Vljudno vabljeni!

SPOMLADANSKI VENČEK – natečaj za rokodelski izdelek

 

Komisija za tehnično kulturo ZDUS (KTK) vabi k sodelovanju na natečaju za rokodelski izdelek, katerega namen je spodbujanje rokodelskih spretnosti, ustvarjalnosti in ljubezni do tradicije ter narave.

 

 

  1. POGOJI SODELOVANJA

Možnost sodelovanja imajo vsi člani društev upokojencev, ki so vključena v ZDUS in ostali zainteresirani rokodelci.

  1. PRIJAVA NA NATEČAJ, OZNAČEVANJE IZDELKOV, POŠILJANJE

Prijavnine ni.

Izbor izdelkov: rokodelski izdelek, izdelan iz različnih naravnih in drugih materialov (volna, blago, ličje, šibje, srobot, vrba, les, glina, slama, vrv …). Velikost izdelka do 25 cm. Vsi sestavni deli izdelka morajo biti pritrjeni na osnovo (izdelek je v enem kosu). Prijavljeni izdelki morajo biti narejeni v času natečaja, pogoj je, da niso bili predhodno objavljeni ali javno razstavljeni.

Tehnika: šivanje, kvačkanje, pletenje, klekljanje, vezenje, polstenje, šivanje, quilling, …

Avtor pošlje svoje izdelke na naslov:

ZDUS, Kebetova 9, 1000 Ljubljanam vključno do 20.3.2025

Na vsakem izdelku mora biti PRITRJEN NAPISNI LISTEK velikosti 8 x 5 cm. Na njem morajo biti podatki avtorja izdelka: IME in PRIIMEK na hrbtni strani pa KONTAKTNI PODATKI AVTORJA: e-NASLOV, NASLOV, TELEFONSKA ŠTEVILKA, DU. Nepopolno opremljene izdelke, kakor tudi opremljene z nepopolnimi podatki bo komisija izločila iz nabora razstavnih izdelkov. Izdelki morajo biti ustrezno pakirani za pošiljanje, da se ne poškodujejo. Izdelki bodo vrnjeni avtorjem oziroma na društva upokojencev po zaključku razstave.

Izdelki naj vključujejo etnografske značilnosti avtorjevega okolja.

Sodelovanje na natečaju in objave niso honorirane. Poslane izdelke udeleženci izdelajo na lastne stroške.

  1. AVTORSKE PRAVICE

S prijavo udeleženec zagotavlja, da so izdelki avtorski in dovoljuje njihovo objavo za namene promocijske dejavnosti rokodelstva Komisije za tehnično kulturo ZDUS, kar vključuje objave v različnih medijih ZDUS (informacijski bilteni, spletna stran, družbena omrežja, ostalo) z ustrezno navedbo avtorja.

Organizator natečaja ne prevzema nobene odgovornosti za nepravilno rabo ali kršenje avtorskih pravic tretjih oseb.

Na natečaju ne morajo sodelovati člani ocenjevalne komisije.

Avtor izdelka je seznanjen, da bodo njegovi osebni podatki uporabljeni s ciljem zagotavljanja pravic in obveznosti ter vodenja evidenc za namen promocije delovanja Komisije za tehnično kulturo ZDUS. S prijavo na natečaj daje avtor prostovoljno privolitev za zbiranje, obdelavo in hrambo njegovih osebnih podatkov v evidenci organizatorja natečaja.

Avtor je seznanjen, da ima možnost vpogleda v lastne osebne podatke, pravico do popravka in izbrisa podatkov. Avtor lahko pošlje zahtevo na ZDUS – tajnistvo@zdus-zveza.si.

ZDUS bo osebne podatke hranil še pet let, nato jih bo izbrisal iz evidenc.

  1. IZBOR IZDELKOV ZA RAZSTAVO IN OBVEŠČANJE AVTORJEV

Prejete izdelke bo pregledala ocenjevalna komisija do 26.3.2025 v sestavi: Marija Vidic – predsednica razpisne komisije, Zdenka Bevc Škof in Franc Jurman – član komisije. Med prispelimi izdelki bodo izrabi tisti izdelki, ki bodo izpolnjevali spodaj navedene kriterije:

  • Zadostitev pogojev za sodelovanje,
  • Skladnost z razpisano temo,
  • Estetska, tehnična in uporabna vrednost,
  • Domiselnost izdelka,
  • Etnografske značilnosti okolja avtorja.

Število razstavljenih izdelkov bo določila ocenjevalna komisija, odvisno od števila prispelih izdelkov.

Odločitve ocenjevalne komisije bodo dokončne.

Avtorji bodo obveščeni o izboru izdelkov za razstavo do 7.4.2025. Neizbrane izdelke bo organizator vrnil avtorjem.

  1. RAZSTAVA IZBRANIH IZDELKOV

Komisija za tehnično kulturo bo pripravila razstavo izdelkov v vitrini v prostorih ZDUS Kebetova ulica 9, Ljubljana. Razstava bo trajala od 1.4.2025 do 30.9.2025.

Izbrani avtorji soglašajo, da so izdelki iz tega natečaja, ki jih bo ocenjevalna komisija izbrala, lahko razstavljeni tudi na drugi z ZDUS-om dogovorjeni lokaciji po zaključku razstave n ZDUS.

  1. INFORMACIJE

Podrobne informacije o natečaju dobite:

  • Marija Vidic, tel. 031 615 580, e-naslov: vidic@gmail.com
  • Koordinatorka rokodelstva Lucija Časar, tel. 01 620 54 80, e-naslov:

rokodelstvo@zdus-zveza.si

  1. OBJAVE

Natečaj bo objavljen v Novičkah ZDUS, spletni strani ZDUS in na FB strani.

Predsednica razpisne komisije: Marija Vidic

Predsednica Komisije za tehnično kulturo: Zdenka Bevc Škof.

Kočevski Schindler

IZ KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “ 75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI ” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO ZOPET ENO OSEBNOST

                      ROMAN ERICH PETSCHE   ( 1907  –  1993 )

Dvorni svetnik Roman Erich Patsche je v avstrijskem Riedu ob Innu veljal za  nekoliko posebnega moža. Februarja 1907 v Kočevju rojeni sin poljske plemkinje in nemškega učitelja, ki  je moral po prvi svetovni vojni zapustiti rojstni kraj in se zaposliti v Avstriji, si je kruh služil kot gimnazijski profesor in kasneje kot šolski inšpektor za likovno vzgojo ter svetovalec zgornjeavstrijske deželne vlade. Vendar pa je bila njegova ljubezen slikarstvo, ki se mu je vse življenje posvečal z največjo vnemo. Petschetovo vodilo je bilo: ” Noben dan brez risanja. “

A za razliko od svojih kolegov slik praviloma ni prodajal, temveč le daroval. In čeprav si je z razstavami na Dunaju, v Salzburgu, Parizu, Bruslju in drugje zagotovil široko prepoznavnost, je mnogo raje kot v galerijah razstavljal na tematskih večerih v svojem ateljeju. V zadnjih letih življenja je največ ustvarjal v luminografski tehniki, svojstveni kombinaciji svetlotiska, pastela in kolaža iz koščkov časopisa, ki je bila njegov lastni izum. Med številnimi deli, ki so se ohranila v zasebnih in javnih zbirkah, lahko najdemo tudi upodobitve Kočevske, kamor se je večkrat vračal po navdih in spomine. Največ jih hrani spominsko središče Gottscher Gedankstätte v Gradcu, ki mu je umetnik podaril več deset slik domačih krajev.

Da Petsche ni bil le slikar, ki mu je umetniška svoboda pomenila več denarja, pa se je marsikdo zavedel šele, ko je 28. septembra 2002 – Petsche je bil takrat mrtev že skoraj deset let – župan Braunava ob Innu ob vhodu v Hitlerjevo rojstno hišo med novinarje stopil s ploščico, na kateri je bilo odtisnjeno Petschetovo ime. ” Čas je, da začnemo govoriti o Romanu Erichu Petschetu, Antonu Schmidu in sploh ne tako redkih avstrijskih Pravičnih. Najprej pa morajo njihova imena postati znana. Naše zborovanje pred rojstno hišo Adolfa Hitlerja naj to spoznanje ponese navzven “, je ob  tej priložnosti opozoril ugledni avstrijski zgodovinar dr. Andreas Maislinger in tako počastil spominna enega pozabljenih junakov druge svetovne vojne. Do takrat so le redki vedeli, da je Petsche prejemnik prestižnega naziva Pravični med narodi, ki ga za reševanje Judov med holokavstom izraelska fundacija Yad Vashem podeljuje nejudovskim posameznikom. Danes avstrijska zunanja politika njegovo ime s ponosom poudarja doma in v tujini.

Pričevanja o Petschetovem dejanju se v virih sicer nekoliko razlikujejo, z opiranjem na zapise sodelavcev Yad Vashema pa bi zgodbo lahko povzeli takole: leta 1944 je Nemčija okupirala Madžarsko in z njo tudi Novi Sad, ki je bil pod kontrolo Hortyevega režima od začetka vojne. Za ostanek nekdaj močne mestne judovske skupnosti, ki so jo zdesetkali že Madžari, je to pomenilo smrtno obsodbo. Ugledni novosadski odvetnik dr. Gyorgy Tibor je zato ob vkorakanju Nemcev skušal pobegniti v Budimpešto, vendar so ga na meji prijeli in za njim so se izgubile sledi. V stiski se je Tiborjeva žena Veras petletnima dvojčicama Havo in Miriam zatekla v stanovanje sestre Olge, kamor so malo kasneje okupacijske oblasti namestile tudi Petcheta, tedaj poročnika nemške vojske.

Sredi aprila se je nenadoma izvedelo, da bodo novosadski Judje deportirani v koncentracijska taborišča. Petsche se je ob novici nemudoma odločil, da bo Tiborjevim pomagal. Ne da bi se zmenil za lastno varnost, je otroka v spremstvu služkinje z vojaškim avtomobilom odpeljal na železniško postajo, kjer so se usedli na vlak in odpotovali proti Budimpešti. Na meji je služkinjo predstavil kot svojo ženo, Havo in Miriam pa kot hčerki in jih tako uspel pripeljati v madžarsko prestolnico, kjer sta deklici našli zatočišče v nekem samostanu. Še isto noč se je vrnil v Novi Sad.

Ker deportacije Vere Tibor in njene sestre ni več mogel preprečiti, jima je naročil, naj na poti skočita z vlaka in se peš prebijeta do Rieda, kjer ju bo pričakala njegova žena. Žal ga nista poslušali, zato sta končali v Auschwitzu, kjer je gospa Tibor izgubila življenje. Olga se je po vojni z dvojčicama preselila v Izrael. Petsche je v Novem Sadu medtem skrbel za bolno babico deklic, ki jo je uspel spraviti v bolnico in jo tam redno obiskoval, dokler ni umrla. Mnogo kasneje sta ga Hava in Miriam v pismu Yad Vashemu imenovali ” angela varuha v uniformi Wermachta, ki se jima je prikazal žareč od dobrote in pripravljenosti pomagati.”

Do danes je bilo za Pravične razglašenih več kot 23.000 ljudi. Leta 1982, ko je priznanje prejel Petsche, jih je bilo na vsem svetu le dobrih 2.000. Skromni umetnik o svojem dejanju ni govoril. Kot je pred najvišjimi predstavniki avstrijske države poudaril v zahvali ob podelitvi odličja, se mu je pomoč ljudem v stiski zdela dolžnost in samoumevna človeška zapoved, še posebej, ker je tudi materina družina v Hitlerjevih taboriščih izgubila več članov. Z leti je o tedanjih dogodkih nehal celo razmišljati, zato je bila počastitev zanj veliko presenečenje. Ob tem se najbrž ne kaže čuditi, da za civilni pogum svojega rojaka še dolga leta po slikarjevi smrti niso vedeli niti njegovi najtesnejši kočevski prijatelji. Naključje pa je hotelo, da se je v knjigi Pot pravičnih: plemeniti rešitelji Judov me holokavstom, ki jo je napisal dr. Mordecai Paldiel, nekdanji direktor Oddelka za pravične  pri Yad Vashemu, zapis o ravnanju poročnika Romana Ericha Petscheta  znašel neposredno pred zgodbo slovitega Oskarja Schindlerja.  In to nedvomno pove dovolj. 

 

Šport – februar

Nadaljevala  so se društvena tekmovanja. 12. februarja se je pet naših šahistov zbralo v društvenih prostorih šahovskega društva Kočevje. Zmagovalec te kraljevske igre je bil Anton Malnar, drugo mesto si je priigral Marko Ofak, tretji je bil Stanko Podkoritnik, četrto oz. peto mesto pa sta osvojila Franc Volf in Franc Miklič.

Pripravil: Ivan Novak

Šport – 91.torkov pohod v Gaberju

Mesečni pohod Spoznajmo Dolenjsko in Belo krajino v organizaciji DU Gabrje z udeležbo 240 pohodnikov. Start pri kulturnem domu nato proti Kandiji, Gabrska gora, Jugorje, učni čebelnjak, proti lovskemu domu in nazaj na štart. Hvala za udeležbo. Predsednik Janez Franko        ( prispevek povzet iz spletne strani PZDU DBK )

Fotografije: Bojan Levstik

 

Vabilo na Alzheimer Cafe

V sredo, 26.2.2025 ob 17.00 uri, vljudno vabljeni na dogodek v sklopu  projekta Občine Kočevje  Demenci prijazno Kočevje.

Dogodek bo potekal v Knjižnici Kočevje, kjer bo na temo: Preprečevanje padcev v starosti “ predaval dr. Božidar Voljč.

Vljudno vabljeni

Predsednica posvetovalnega telesa:  Ivanka Bižal

Premagajmo stres in tehnike sproščanja

Dne 13.2.2025 nas je obiskala ga. Urška Bančič, psihologinja ZD Kočevja. Za upokojence je organizirala delavnico Premagajmo stres in tehnike sproščanja.

Obisk je bil kar prijeten in prisostvovale so tudi upokojenke DU Sodražica.
Poučila nas je kako stres vpljiva na slabo počutje,depresijo in lahko tudi na bolezen.
Tudi upokojenci doživljamo stres in ga težko prenašamo ter se ga osvobodimo.
Pri premagovanju je pomembno druženje, sprehodi in  pravilno predihavanje našega telesa, pa tudi sproščanje telesa. Za sproščanje potrebujemo miren prostor in tišino v kateri se lahko sprostimo. Naučimo se dihanje s pomočjo trebušne prepone. Na ta način se prej sprostimo, lahko olajšamo bolečine, krvni pritisk, spomin in povečamo san. Sproščanje lahko opravimo v postelji za boljše spanje in umiritev telesa.
Zapisala: Jelka Poje

Nastop Zimzelenk ob kulturnem prazniku

Na povabilo organizatorke Janje Križaj smo se Zimzelenke  9. februarja udeležile prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku v Studenem pri Postojni. Na odru smo izvedle ples Slovenija in energičen ples Hajde da ludujemo, s katerima smo navdušile občinstvo.
Naš nastop je bil toplo sprejet in nagrajen z močnim aplavzom. Po prireditvi je sledilo prijetno druženje ob pogostitvi. Nastopilo je 12 Zimzelenk, žal pa je bila naša članica Željka zaradi bolezni odsotna.
Hvaležne smo za povabilo in lep kulturni večer, ki smo ga preživele v odlični družbi.

Zapisala: Liljana Črnkovič

Bralni kotiček – TO NOČ SEM JO VIDEL

To noč sem jo videl, ki je ena redkih tematik o zaljubljenih ljudeh na obeh straneh med drugo svetovno vojno. Meni  se je ob branju knjige zdelo kot da je dogajanje resnično a vedela sem, da je izmišljeno ampak umeščeno v določen prostor in čas.

Roman To noč sem jo videl je na voljo tudi v zvočnem zapisu, kot tako imenovana »zvočnica«. Sama sem jo  poslušala v izvedbi gledališkega igralca Branka Jordana. Odlično! Zelo priporočam

Prisrčen pozdrav vsem in lepo se imejte.

Nevenka Križ


TO NOČ SEM JO VIDEL

S Kresnikom nagrajen Jančarjev roman To noč sem jo videl, sem prebrala že leta 2024. Avtor v njem literarno obravnava nekaj let življenja pred in med drugo svetovno vojno glavne junakinje Veronike Zarnik in o njenem skrivnostnem izginotju.

Kot so napisali mnogi, ki se razumejo na romane, je ta roman eno najboljših del o Slovencih v času druge svetovne vojne. Isti avtor, Drago Jančar je napisal že drugi roman o podobni tematiki na slovenskih tleh med drugo svetovno vojno z naslovom In ljubezen tudi.

O Veroniki, glavni junakinji romana, pripoveduje pet oseb, ne pa ona sama. Ob pripovedovanju pa te osebe pripovedujejo tudi o sebi, o pokrajini in razburkanem času v tistem obdobju. Ali je roman bolj ljubezenski ali bolj zgodovinski? Meni se zdi, da je odvisno od pripovedovalca.

Prvi pripovedovalec je njen nekdanji ljubimec, oficir jugoslovanske kraljeve vojske, zgodbo nadaljuje njena mati,  ki leta 1945 zaman čaka na vrnitev hčere v ljubljanskem predmestnem stanovanju, o njej govorita zdravnik nemške okupacijske vojske in družinska gospodinja Joži; nazadnje pa še nekdanji partizan, ki je iz osebnega nagiba (rahla ljubosumnost), sprožil vlak, ki je zdrvel čez nočno pokrajino in njene ljudi.

Skozi pet perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja poslednja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa res prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo.

Roman To noč sem jo videl je na voljo tudi v zvočnem zapisu, kot tako imenovana »zvočnica«. Sama sem jo  poslušala v izvedbi gledališkega igralca Branka Jordana. Odlično! Zelo priporočam.

 

Kulturni praznik na društvu

Proslavo ob kulturnem dnevu smo na društvu organizirali v petek 7.2 2025,  tudi letos so jo  pripravile članice bralnega krožka,  za pogostitev po proslavi pa je s sladkimi dobrotami poskrbela skupina za postrežbo.

Program

  1. Himna
  2. Nagovor
  3. Turjaška Rozamunda
  4. Kitara –GŠ Kočevje (Matic Memedovič: J. S. Bach-Menuet )
  5. Nezakonska mati
  6. Zvončice ( Pod oknom, Soldaška)
  7. Friderik in Veronika
  8. Ljubezenske pesmi
  9. Zvončice (Dečva pa v hartlcu, Kadar boš na rajžo šel)
  10. Harmonika (Gašper Debeljak: Če vinček govori)

Nagovor  

Pozdravljeni!
Spet je leto naokrog in proslavljamo njo- KULTURO.
Ponosni smo na ta praznik, na našega velikega pesnika Franceta Prešerna in vse ostale ustvarjalce naše kulture.
Letošnja proslava je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu bomo slišali nekaj Prešernovih pesmi. V drugem delu pa bo vse posvečeno ljubezni, zato bomo brali ljubezenske pesmi. Letošnje leto je v naši občini posvečeno Veroniki Deseniški in Frideriku Celjskemu ter njuni ljubezni.
Naš pesnik Tone Pavček je zapisal, da je ljubezen nekaj, kar iščemo vse življenje od rojstva do smrti. To je sila, ki človeka dviga k bogovom in mu daje krila.

Vodja bralnega krožka : Neva Oberstar