Vsi prispevki, ki jih je objavil/a duk

Predavanje AVP – Zdravila v cestnem prometu – starejši voznik

Arhiv
Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu
Z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših cestah čim dlje počutili varne in da bi čim dlje ostali mobilni, smo na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa v sodelovanju z Združenjem Fortox, Zvezo društev upokojencev Slovenije in drugimi, pripravili virtualni dogodek »SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU«:
  • Zdravila v cestnem prometu – starejši voznik

Starejše življenjsko obdobje pogosteje spremljajo bolezni in bolezenska stanja, ki jih zdravimo z zdravili. Mnoga zdravila in kombinacije zdravil zmanjšujejo vidne, kognitivne in  psihomotorične funkcije, kar vpliva na naše nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Starejši vozniki so naraščajoča skupina med vozniki motornih vozil. Pridružite se nam ob iskanju odgovorov na pogosta vprašanja o boleznih,  varni uporabi zdravil in  vožnji motornega vozila.

Brezplačno virtualno predavanje bo v sredo   17. novembra ob 10:00 – 11:00

   ( Klikni na spodnjo  povezavo in se na obrazcu prijavi na zoom dogodek ).

Predavanje AVP – Zdravila v cestnem prometu – starejši voznik

Vsak udeleženec prejme praktično darilo.

Vabljeni.

PLES NAS OSREČUJE,RAZVESELJUJE IN ZDRUŽUJE

Plesna skupina Zimzelenke

Ustanovitev ženske plesne skupine sega v leto 2013. Takratno vodstvo se je odločilo članicam društva ponuditi plesno rekreacijo, ki vključuje druženje, nastopanje pred publiko, izrazno mimiko, telesno in čustveno zadovoljstvo. “Ples in glasba mi nudita
sprostitev, osrečujeta dušo in telo” pravi ena od plesalk. Po skupnem razmišljanju in posvetovanju je bilo izbrano ime “ZIMZELENKE”. Dogovorjeno sodelovanje s Plesnim klubom “Jasmin” je zgledno, uspešno, prijateljsko in v zadovoljstvo vseh. Letos mineva osem let delovanja. V skupini so delovale številne članice društva, in sicer: Stanka Kastelic, Jožica Tomše, Bruna Volčjak, Irena Šercer, Tatjana Novak, Slavica Špehar, Špela Imenšek, Lučka trope, Dragica Jalovec, Kristina Žele, Željka Jelenovič, Marija Kraus, Lucija Janež, Liljana Črnkovič, Halina Cvelbar, Breda Lovšin, Kristina Šneler, Marjetka Škufca, Anica Miklič in Zinka Zajc. V letu 2021 v skupini aktivno delujejo: Kristina Žele, Špela
Imenšek, Dragica Jalovec, Željka Jelenovič, Marija Kraus, Breda Lovšin, Anica Miklič, Zinka Zajc in Liljana Črnkovič.
Ob ustanovitvi je vodenje skupine prevzela Irena Šercer, od leta 2015 pa Liljana Črnkovič.
Za začetek delovanja so bile potrebne ideje o vsebini posameznega plesa in koreografija. Pri tem sta tvorno sodelovali takratna predsednica društva Ana Kosten in Jasmina Arko. Prvi ples z nazivom “Babice” je bil povsod zelo lepo sprejet. Sledile so koreografije “Španke”,” Kavbojski ples”, ples “Slovenija”, “Igra življenja”, “Božičkovi škrati”, “Babice 2”, “Kelnerce”, “Božična pravljica”, “Syrtaki”, “Motoristični ples”, “Dežniki plešejo”…..
Nastopi plesne skupine so bili številni – v osmih letih skupaj 120: na prireditvah DU Kočevje, pri raznih drugih društvih, na občinskih prireditvah, vsako leto v Cankarjevem domu v Ljubljani in sedaj na Gospodarskem razstavišču Ljubljana v okviru prireditev za III. življenjsko obdobje, na pobratenih društvih Medvode in Rab, na mednarodni prireditvi na Rabu – zastopale Slovenijo in dosegle 3. mesto, v Domu starejših občanov Kočevje
…..
Za praznovanje pete obletnice delovanja je Društvo upokojencev Kočevje organiziralo zanimivo prireditev v Šeškovem domu Kočevje, kjer so “Zimzelenke” predstavile pet različnih plesov, nastopale pa so tudi še druge plesne skupine. Prireditev je zelo uspela v veselje vseh nastopajočih in občinstva.
Naj bo še naprej tako, da nas bodo s plesom razveseljevale, obujale našo mladost ……

Hvala vam “Zimzelenke”

Zapis: Ana Kosten, Liljana Črnkovič

Vodja foto krožka Ana Kosten je v poletnih dneh v svoj objektiv ujela plesalke med in po nastopu v Kočevju.  Kolaž slik je postavila na ogled v preddverju našega društva, ker pa je ogled zaradi kovid ukrepov omejen, je razstava ” Zimzelenke v gibanju ” prikazana tudi na naši spletni strani med objavami Foto krožka.   Vabljeni na ogled !

ZIMZELENKE V GIBANJU

Fotografski krožek
Letošnje poletje so se  članice plesne skupine “Zimzelenke” predstavile tudi na mestni ploščadi v Kočevju s plesom “Dežniki  plešejo”.  Ujela sem jih v objektiv fotoaparata (mobitela), razstavljene slike jih prikazujejo v ritmičnem gibanju. Pri slikanju vsake posamezne plesalke sem ujela tudi okolico mostu, tržnice in cerkve. “
 

                                                                           

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ANICA:

PLES. VEDNO JE IMEL VISOKO MESTO V MOJEM  ŽIVLJENJU.            ŽELIM, DA TAKO ŠE DOLGO OSTANE, SAJ MI KREPI
DUŠO IN TELO.

 

 

 

 

DRAGICA:

PLES MI POMENI ZDRAVJE, SREČO, LJUBEZEN IN IZHOD IZ OSAMLJENOSTI.   

 

 

 

 

 

 

 

 

 

KRISTINA :

PLES JE MOJ IZHOD IZ OSAMLJENOSTI, JE ENERGIJA,
KI ME DVIGNE. KO PLEŠEM PREPROSTO UŽIVAM V TEM, DA SEM TO KAR SEM. HVALA ZA VSE NASMEJANE PLESNE TRENUTKE. 
 

 

 

 

 

BREDA:

PLES MI POMENI ZABAVO OB GLASBI IN MEDSEBOJNODRUŽENJE, SKRATKA OB TEM ČUTIM, DA SEM    SR EČNA.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

MARICA:

KADAR PLEŠEM SEM TO KAR SEM, KAJTI PLES JE
JEZIK MOJE DUŠE.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ŠPELA:

KO PLEŠEM, SEM V SVOJEM SVETU. ODPLAVAM MED
OBLAKE, GLASBA ME SPREMLJA IN POČUTIM SE SVOBODNO.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ŽELJKA : ŽIVLJENJE JE KRUTO …. V PLESU PA SO MOJE SANJE, KI PRIPOMOREJO, DA JE MANJ KRUTO. MALO DRUŽENJA, ČVEKA, SMEHA IN PLES JE HRANA ZA MOJO DUŠO!

 

Zapis in fotografije: Ana Kosten                                                                                                                    Foto krožek DU Kočevje

 

 

.

 

Razstava ročnih del bo v zmanjšanem obsegu

Krožek ročnih del, Obvestila

Zaradi najnovejših kovid ukrepov smo razstavo  Ročnih del in umetniških stvaritev upokojencev občine Kočevje omejili samo na izdelke naših članic ročnih del in tistih, ki so že prispela na društvo.

Razstava bo od 15. do 18. novembra sicer potekala v našem preddverju, vendar ne bo odprta za širšo javnost. Posameznikom, v kolikor bodo to želeli, bo ogled omogočen ob upoštevanju PCT pogojev v času uradnih ur.

Mentorica ročnih del.: Tatjana Novak

 

Športni rezultati – oktober

Šport

Po končanih ŠIU PZDU Dolenjske in Bele Krajine, se športniki med seboj pomerijo še na društvenih prvenstvih. V oktobru smo izvedli tekmovanja  za moške in ženske v balinanju, petanki in kegljanju s kroglo na vrvici.  Rezultati  so:

BALINANJE

ženske – nastopilo je 5 tekmovalk

1. mesto Marija Petrovčič,  2. mesto Veronika Veselič,  3. mesto Milena Perko

moški: tekmovalo je 8 balinarjev

1. mesto Jože Henigman, 2. mesto Gorazd Štricelj, 3. mesto Dušan Žagar

PETANKA

  ženske – nastopile so 4 tekmovalke

1. mesto  Bruna Volčjak, 2. mesto Veronika Veselič,  3. mesto Marija Petrovčič

moški- tekmovalo je 9 igralcev

1. mesto  Martin Kajfež, 2.mesto Ivan Novak, 3. mesto Štefan Šoštarko

Vse tekme so se odigrale na balinišču na Trati, na domačem igrišču pa se je odigralo društveno prvenstvo v kegljanju s kroglo na vrvici.

KEGLJANJE S KROGLO NA VRVICI

ženske:  nastopilo je 8 igralk

1. mesto  Ivanka Šoštarko, 2. mesto Špela Imenšek, 3. mesto Veronika Veselič

moški:  nastopilo je 9 tekmovalcev

1. mesto Rajko Tomše, 2. mesto Jože Krapež, 3. mesto Štefan Šoštarko

Še obvestilo za vse pikadiste. Treningi bodo v društvenih prostorih ob  ponedeljkih in torkih,  ob 14. uri.  V novembru pa se bo pričela tudi Liga PZDU v pikadu.

Športne  rezultate je zbral Ivan Novak.

 

Srečanje literatov v Semiču

Bralni krožek, Od tu in tam

Kar nekaj časa je minilo od zadnjega srečanja literatov PZDU Dolenjske in Bele krajine. Kljub epidemiolškim težavam se je letos z izvedbo srečanja spoprijelo DU Semič. Prireditev je potekala v  Kulturnem centru Semič, kjer se je 27. oktobra zbralo 19 literarnih ustvarjalcev, med njimi s svojimi avtorskimi pesmimi tudi naši članici Živka Komac in Neva Oberstar.  Skozi predstavitve del nas je popeljala izvrstna moderatorka s čutnimi in izbranimi  besedami, program so popestrili tudi mladi glasbeniki.

Preplet besed v poeziji in prozi je dokaz, da imajo besede veliko moč. Ob prijetnem vzdušju
smo bili vsi zadovoljni. Ustvarjanje ne pozna let, to so dokazali vsi sodelujoči.

Zapisala: Neva Oberstar

Pripis društva:  Objavljamo pesmi, s katerimi ista se predstavili na srečanju in jima želimo še veliko ustvarjalnega duha. 

                                  Neva  Oberstar /   Sama in Pismo prijatelju

SAMA                                                               

Grem po poti
in srečujem ljudi,
a v mislih vedno kljuva mi,
sama si,
pozabljena od vseh,
nihče te ne vidi,
nihče te ne pozna,
si množica…

V srcu zaboli,
v glavi zašumi.
Vprašam se:
Je to res,
da si nič in nihče?
Ne bom dovolila,
da bi me ta črna misel pogubila.
Hodim naprej,
se smejem,
pozdravljam
in v mislih rajam proti soncu.

Rahel sončni žarek se dotakne me
in potem se zavem.
Lepo je biti tu v tej svoji samosti
in izbrati karkoli,
da te spremlja na poti brezpotja.

PISMO PRIJATELJU

Danes si spomin,
a nekoč si bil,
imela sva skupne poti
in skupne misli…
Prišel je dan –
ne vem zakaj in kako,
a kot pajčevina
so se v hipu pretrgale vezi
in bilo je kot da te ni.
Veš dragi prijatelj,
ta trenutek boli.
Ne bom trdila,
da je bilo prijateljstvo
po potrebi,
meni je polnilo dušo in srce,
zato ne bom žalovala,
za tistim kar je bilo-
samo še navaditi se moram ,
da ne žalujem za tem, kar je.

Živka Komac  /    Naše milje in  Ne brigajo me

NAŠE MILJE

Z rojstvom smo ujeti v leta                                                                                                                              nam neznanih potovanj,                                                                                                                                        a nemalokrat so izpeta                                                                                                                                       pred dosegom naših sanj.

Skrivnostne so vesoljne sile.                                                                                                                               ki nakažejo smeri,                                                                                                                                                  da se odločimo za pravo                                                                                                                                           po kateri bomo šli.

Včasih pademo na poti;                                                                                                                                             mnogokrat je dvig težak,                                                                                                                                         a nam pride kaj naproti                                                                                                                                           in dvigne v korak lahak.                                                                                                                                                                                                                      

Srce s srcem naj se brati,                                                                                                                                      da dosežemo svoj cilj.                                                                                                                                        Nimamo se česa bati                                                                                                                                                  na  dolgi poti naših milj.

NE BRIGAJO ME

Ne brigajo me ‘hit’ elite                                                                                                                                 odete v razvpit glamur,                                                                                                                                          da bile bi slave site                                                                                                                                                    v bleščavi kiča praznih ur.

Ne brigajo me oblačila                                                                                                                                           in drage znamke obuval.                                                                                                                                    Še manj me brigajo trobila                                                                                                                              kdo s kom zvečer je občeval.

Ne kamere, ne žarometi,                                                                                                                                     po rdečem tepihu sprevod,                                                                                                                               mi ne pritegnejo pozornost                                                                                                                           vseh teh razstavljenih podob.

Briga me le še čuječnost,                                                                                                                                         čutečnost toplih, dobrih src                                                                                                                                    naravnanih na človečnost                                                                                                                                      vseh sveta človeških vrst.

   

                                                                                                                       

OdgovoriPosreduj

 

         

Samopomoč iz narave

Izobraževnja

V sredo 20. oktobra 2021 smo v sejni sobi našega društva organizirali delavnico » Samopomoč iz narave ». Vodila jo je Mojca Poje, ki je udeležencem najprej predstavila gozd v številkah, bonton v gozdu in njegove darove, ki jih lahko uporabimo v domači lekarni – naravne pripomočke za prvo pomoč, domača mazila, tinkture in smolo smreke. V praktičnem delu predavanja pa je prikazala še pripravo domačega smrekovega mazila.

Bilo je zanimivo in poučno.

 

Neznano je postalo znano

Izleti in letovanja

15.oktobra smo se ob 7. uri zjutraj odpravili na izlet v neznano. Poln avtobus potnikov
je do Ribnice ugibalo, kateri kraj si bomo ogledali. In res, Anica in Neva sta uganili
ime kraja, ampak to smo povedali šele, ko smo na Senožečah zapustili avtocesto in
zavili proti Štorjam in Štanjelu.

Naš cilj je bil Štanjel, eno najstarejših naselij na Krasu in ima še danes stalne prebivalce. Že od daleč nas je pozdravljala veduta kraja s srednjeveškim gradom in cerkvijo Sv. Daniela z zvonikom limonaste oblike . Po Štanjelu nas je popeljal vodič. Najprej smo si ogledali galerijo v gradu Štanjel, kjer je razstava del Lojzeta Spacala, saj je slikar v tem kraju ustvaril velik del svojega opusa. Po ozkih, kamnitih ulicah smo krenili po Štanjelu . Obiskovalca takoj prevzame kraška arhitektura, ki je tesno povezana s kamnom. V obdobju med obema vojnama je arhitekt in tedanji župan Maks Fabiani srednjeveško vasico temeljito posodobil, pri tem pa je ohranil duh kraja. Pot nas je vodila do Ferrarijevega vrta, ki se nahaja pod
vilo. Z zadnje strani ima elemente gradu, s sprednje pa je videti kot kraška hiša in z
edinstvenim vodnim sistemom, ki napaja bazen v spodnjem delu vrta. Vrt je terasasto
zgrajen in takoj očara z elementi iz kamna , rastlinami in bazenom z zlatimi ribicami.
Od tu je čudovit pogled na okolico, vse do Nanosa. Ogledali smo si še značilno
kraško hišo, zgrajeno iz kamna v dveh etažah. V višjem delu je bil en bivalni prostor ,
ki je služil kot kuhinja in spalnica. Štedilnik je bil brez dimnika. Spodnji prostor je bil
namenjen živalim in gospodarskim opravilom, prešanju grozdja, ki daje rdeče vino
teran. Na koncu naše poti po Štanjelu smo si v gradu ogledali še razstavo o življenju
in delu arhitekta Maksa Fabianija. Po končanem ogledu smo se spočili v grajski
kavarni in zapustili terasasto zgrajeni Štanjel.
Z avtobusom smo se odpravili proti naši naslednji destinaciji – osmici. Tako pravijo
običaju še iz časov Franca Jožefa, ko kmetija pripravi pogostitev kar v kleti s kraškimi
jedmi , da s tem malo zasluži za stvari, ki jih na kmetiji ne pridelajo. Osmico smo
imeli na turistični kmetiji Leban v naselju Lipa. Tudi nam so postregli v kleti, najprej z
narezkom salam , sira in pršuta in seveda teranom. Ker smo bili že kar lačni smo
planili po narezku, saj so vabile vonjave sveže narezanega pršuta. Po kosilu z joto in
štruklji, so se zaslišali zvoki harmonike . Z nami sta potovali tudi dve novi članici
društva, ki smo ju slovesno sprejeli med naše vrste, zapeli smo tudi upokojensko
himno. Anici in Nevi smo za pravilno napoved o imenu kraja kamor smo bili
namenjeni, podarili torto, ki sta jo razdelili med potnike. Izvedli pa smo še tombolo za
popestritev dogajanja po kosilu. Za eno, dve in tri vrstice so srečneži prejeli lepo
nagrado. Na koncu pa nam je gospodar kmetije zaigral na harmoniko, tako da smo
še malo zaplesali.
Ves čas izleta sta nas spremljala lepo vreme, sonce in kraška burja. Pa tudi dobre
volje ni manjkalo. Kras smo prevozili po dolgem in počez, kar trikrat smo šli skozi kraj
Komen, ki je upravno središče Krasa. Polni vtisov smo se vračali proti domu, kamor
smo prispeli v večernih urah.

Vodja in organizator izleta: Tatjana Novak

  

Rokodelke na izletu

Izleti in letovanja, Krožek ročnih del

Po kar triletnem premoru smo se rokodelke v sredo, 13. oktobra odpravile na izlet v dolino Petra Klepca, Osilnico in Kostel. Zelo smo se veselile tega izleta, saj gre za drugačno obliko druženja, a so razne bolezni in druge obveznosti oklestile udeležbo, tako da je na izlet odšlo samo 10 rokodelk in vodje sekcij na društvu. Z nami je bila tudi naša predsednica društva Barbka Bižal Kolar.

V Osilnico smo se peljali z manjšim avtobusom preko Strme Rebri. Ustavili smo se na razgledni ploščadi in občudovali pokrajino in dolino Kolpe. Videl se je vrh Snežnika, na slovenski strani pa je bil Snežnik odet v meglo.

Ko smo prišli v dolino, smo naredili postanek v Osilnici, seveda pri Kovaču, saj brez jutranje pijačke in kave ne gre. Pot smo nadaljevali ob Kolpi. Ustavili smo se pri cerkvici Sv. Ane. Z vrha je prekrasen pogled na dolino Kolpe in okolico. V dolini, pod cerkvijo pa se nahaja staro pokopališče, skrito med drevesi. Letnica, ki se je dala prebrati, je bila 1912.

Mimo Petrine smo šli naravnost na ogled gradu Kostel, kjer nas je pričakala vodička Laura. Povedala nam je nekaj o obnovi gradu in kostelskih ljudeh in njihovih običajih. O tem smo si ogledali tudi film. Grad deluje zelo mogočno in kraljuje nad dolino Kolpe.

Nato smo odšli na druženje s člani Društva upokojencev Kostel v njihovih uradnih prostorih, ki se nahaja v stavbi bivše pošte in banke. Kostelke so nam pripravile prisrčno srečanje. Postavile so razstavo njihovih ročnih del in že je stekla beseda o izmenjavi delavnic. Same so skuhale  čušpajz , njihovo tradicionalno jed in nam postregle še s pijačo in domačim pecivom. Srečanje je minilo v
prijetnem vzdušju. Izmenjali smo si izkušnje, predstavili svoje delo in dejavnosti.

Kostelkam se lepo zahvaljujemo za sprejem, posebej njihovi predsednici Milojki Malnar.
Zahvaljujemo pa se tudi našemu društvu in predsednici, ki nam je omogočila, da smo odšli na izlet v Kostel in dolino Petra Klepca.

Mentorica: Tatjana Novak