Vsi prispevki, ki jih je objavil/a duk

Očistimo Kočevsko 2021

Novice, Obvestila

Tudi letos bo naše društvo sodelovalo v čistilni akciji ” Očistimo Kočevsko 2021 ” in kot vsako leto bomo najprej ” počistili pred svojim pragom “.

Zbrali se bomo  v soboto 27.marca ob 9 uri ,pred stavbo našega društva in s skupnimi močmi in dobro voljo očistili njeno okolico. 

Vsak pobran odpadek, ki z razpadanjem obremenjuje našo naravo in posledično vpliva tudi na naše zdravje, bo pomemben prispevek za ohranjanje zelene Kočevske,  okolica naše stavbe pa nam bo v ponos.

Pridružite se tradicionalni spomladanski čistilni akciji Očistimo Kočevsko, ki jo s skupnimi močmi izvajamo že od leta 2008. Z akcijo se pridružujemo tudi največji vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe.
Zaradi epidemioloških ukrepov bomo čistili posamezno ali v manjših skupinah na ustrezni razdalji, zato vabljeni da svojo udeležbo potrdite v času uradnih ur na tel. 01 895 15 78 ali pišete na mail duk@telemach.net.
Članice in članice,
pokažite, da nam je mar za naše okolje!
P.S
Vedno aktualna je tudi naša pesnica Živka Komac. Vabimo vas, da si v rubriki                                Novice – Predstavljamo – Naši člani preberete njeno pesem ČISTILNA AKCIJA.                                              

Preprosto frajgajst

Predstavljamo

IZ KNJIGE MIHAELA PETROVIČA ML. Z NASLOVOM “75 ZNAMENITIH KOČEVSKIH IN S KOČEVSKO POVEZANIH OSEBNOSTI” POVZEMAMO IN PREDSTAVLJAMO ZOPET ENO OSEBNOST

                  LJUBA PRENNER  ( 1906 – 1977 )

Pravnica in književnica dr. Ljuba Prenner je bila verjetno ena najbolj svojstvenih osebnosti povojnega obdobja na Slovenskem. Pozornost je vzbujala z izrazito moško podobo – zasebno se je kot moški tudi izražala – pri obrambi varovancev pa je ob  krivicah znala ne le vzkipeti, temveč celo uporabiti pesti. Libretistka opere Slovo od mladosti, avtorica proznih in dramskih besedil ter naše prve prave kriminalke Neznani storilec, ki jo je za stavo napisala v treh mescih, kot izpričan frajgast  ni priznavala ideoloških omejitev, temveč je vselej ostala zvesta svojim načelom.

Življenje je leta 1906 v Fari pri Prevaljah rojeno Amalijo Marijo – že v otroštvu si je nadela ime Ljuba – s Kočevsko povezalo takoj ob rojstvu. Njen oče je bil kočevski Nemec in nikoli ni dobro govoril slovensko. Ker po drugi strani mama ni obvladala nemščine, je sporazumevanje med zakoncema moralo biti precej zanimivo, kar pa Prennerjevih ni oviralo, da ne bi bili ljubeča družina.

Po končani meščanski šoli in nižji gimnaziji se je Ljuba zaposlila v eni od odvetniških pisarn. Vendar ji pisarniško delo ni ležalo, zato se je odpravila v Beograd in zatem v Ljubljano, kjer je kljub denarni stiski dokončala višjo gimnazijo. V Beogradu jo je poučevala Desanka Maksimović, ki je ob Ksaverju Mešku postala in vse do smrti ostala ena njenih najtesnejših prijateljic.

Skozi ljubljansko pravno fakulteto se je kasnejša legendarna odvetnica bolj lačna kot sita pretolkla po mnogih neuspehih, zaradi česar je izpite prekrstila kar v “aviatične vaje“. Kolega Makso Šnuderl je zabeležil, da je doštudirala v pogojih, ki jih ne bi zmoglo 90 odstotkov moških. Prvo pripravniško službo je dobila v domačem Slovenj Gradcu, kjer je preživela velik del otroštva, vendar je mesto po stiku s kulturnim utripom prestolnice za obetavno pisateljico postalo pretesno. Zato se je leta 1939 vrnila v Ljubljano.

Ob začetku vojne se je vključila v narodnoosvobodilno gibanje. Njeno stanovanje je postalo zbirališče vodilnih članov OF in partije, sama pa je raznašala propagandne materiale, zbirala pomoč in se,  še posebej po silvestrovem 1942, ko je nastopila advokaturo, angažirala pri obrambi zaprtih domoljubov. Ker so Italijani licence podeljevali le v Ljubljanski pokrajini rojenim odvetnikom, je do dovoljenja prišla z zvijačo. Kot hči Kočevarja si je izposlovalo kočevsko domovnico, potem pa počakala na dopust pristojnega uradnika in njegovemu namestniku zamolčala, da njena rojstna Fara leži pri Prevaljah in ne pri Kočevju, kot je mislil. “Dal mi je dekret in pritisnil vse pečate in hvala mu, če še kje živi,  je zapisala v spominih. Kočevska občanka je ostala do konca vojne, potem pa domovnico vrnila občini.

povojna leta so jo s Kočevjem povezala še tretjič. Prav tako brezkompromisno, kot je med vojno branila domoljube in jih ob pomoči policijskega funkcionarja dr. Vladimirja Kanteta reševala iz ječ, kar bi jo skoraj stalo življenja, se je leta 1945 posvetila obrambi žrtev nove oblasti. Njena svobodomiselnost, ki se je že med okupacijo kazala v zahtevi, naj jo Vida Tomšič izpiše iz KPS, kamor jo je brez njenega soglasja včlanila, in v protestu proti partijski samovolji ob likvidaciji bana Natlačena, se je zdaj izražala v sodelovanju s kasneje usmrčenim Črtomirjem Nagodetom in  kritičnosti do razmer v državi. Vse to je šlo nekaterim v nos.

Februarja 1947 so jo po grobem napadu v Slovenskem poročevalcu aretirali in ji vzeli advokaturo, ki jo je v slutnji prihajajočih dogodkov pred tem že sama vrnila. Po poldrugem mesecu je bila iz zapora izpuščena, vendar pa je julija 1949 sledila ponovna aretacija. Brez uradnega odvzema prostosti so jo poslali v taborišče Ferdreng pri Kočevju.

Prennerjeva je ostala neuklonljiva. Že prvi dan po prihodu v pisano množico “inteligentk“, nun in  kurb, kot se je izrazila, je Ferdreng preimenovala v “Fajn drek“, bivalne prostore zapornic v “podganji grad“, miličniške hiše v “gadja gnezda” itd. V tako imenovani “drek brigadi” je bila zadolžena za praznenje latrin. Do danes se je ohranila njena pesem Prošnja za novo stranišče, jedek obračun z nemogočimi higienskimi razmerami v taborišču. “Lahko je reči: ‘babe usrane’ in se jezit na ‘te poscane’,  a pomni naj, kdor to stori, da tudi sam brez riti ni“, je zapisala. “Stari vzkipljivi pisker“, kakor je lakonično orisala svoj značaj, se ni bal nikogar, niti upravnika taborišča ne.

Po večmesečni kalvariji so jo premestili v Škofjo Loko in maja 1950 brez vložitve obtožnice izpustili. Ob podpori dela političnih funkcionarjev in kolegov, ki so na skupščini odvetniške zbornice leta 1953 skandirali: “Prennarci advokaturo nazaj!” je marca 1954 dobila dovoljenje za ponovno opravljanje poklica. V šestdesetih letih je bila postopoma deležna vse več javnega priznanja in poldrugo leto pred smrtjo dočakala celo vnovičen sprejem v Društvo slovenskih pisateljev, iz katerega je bila pod pretvezo domnevne kršitve kulturnega molka izključena po vojni.

Ljuba Prenner je za rakom na dojki umrla septembra 1977. V Starem Logu pri Slovenj Gradcu počiva skupaj s staršema. Na njun nagrobnik je z mislijo na lastno minljivost dala vklesati: “TU JE LJUBEZEN POKOPANA, DRAGI OČE, LJUBA MAMA“. Kamnosek je tako ob njeni smrti moral dodati le vejico, da je pridevnik “LJUBA” spremenil v njeno ime.

 

Opomba: SSKJ

frajgajst in freigeist-a [frájgájst] m (ȃ-ȃ) v stari Avstriji človek, ki ne priznava dogem, zlasti verskih, svobodomislec: družil se je s frajgajsti.

Nagrajenci natečaja ZDUS ” KORONA V LETU 2020″

Predstavljamo

Komisija za kulturo ZDUS je decembra 2020 ocenila prispela dela za naj kulturno stvaritev v korona letu 2020. Na natečaju sta s svojimi deli sodelovali tudi naši članici Živka Komac       ( literarna dela ) in Nevenka Križ (likovna dela ).

Nagrajenci v kategoriji literarna dela so: Ludvik Škaper in Irena Šrajner DU Murska Sobota ter Biserka Stergar iz DU Malečnik.

Nagrajenci v kategoriji likovna dela so:  Nevenka Križ iz DU Kočevje in Emica Puhek ter Majda Soko iz DU Razvanje. Komisija je ocenila, da so med prispelimi likovnimi deli, ravno te tri slike z likovnim doživljajem prepričljivo pričale o potrebi po iskanju miru v naravi v teh težkih časih.

                             

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nevenka Križ

Vsem nagrajencem iskrene čestitke, še posebej pa seveda naši članici in umetnici Nevenki Križ, katere likovna dela, preko priložnostnih razstav na društvu,  dobro poznamo in cenimo.

Zapisala: Barbka Bižal Kolar

 

 

 

Prebrale smo ….. februar 2021

Bralni krožek

Nevenka Križ

Markus Zusak
KRADLJIVKA KNJIG

Avtor Kradljivke knjig je sin Avstrijca in Nemke, ki živijo v Avstraliji. Navdih je dobil iz
materinih pripovedi o nacistični Nemčiji med drugo svetovno vojno, o delovanju
Hitlerja, o bombardiranju, o Judih, ki so po ulici mesteca, v katerem živi glavna
junakinja, večkrat pešačili v koncentracijsko taborišče Dachau.
Skozi oči smrti, ki ima »srce in pozna vsako dušo«, pripoveduje zgodbo o Liesel, ki
živi v rejniški družini v ulici Himmel blizu Munchna. Tam se znajde zato, ker njeno
mamo, komunistko, transportirajo v taborišče. Čeprav devetletna Liesel ne zna brati,
na pogrebu svojega bratca najde v snegu drobno knjigo in jo vzame s seboj.
Psihično zlomljena končno prispe h krušnim staršem. Prilagajanju novi družini, šoli in
okolju ji pomaga krušni oče. Do nje se obnaša kot do prave hčere, še zlasti ponoči,
ko so jo tlačile more. Ko jo je naučil brati, knjige postanejo njena strast. Drugi
prijatelj ji postane sosedov sin Rudi, pobalin, tekač, nogometaš in fant, ki je vedno
lačen. Ko pa se v njihovo klet zateče še mlad Jud, se število njenih prijateljev poveča
še za enega.
Smrt ima veliko dela in njene žrtve se kar vrstijo. Tako Liesel kot okoliški prebivalci se
vse bolj spreminjajo zaradi grozot, ki se dogajajo okrog njih. Lačni kradejo hrano za
preživetje, ona pa krade knjige, ki jih nato bere drugim, da jim pričara magični
svet… Nazadnje še sama začne pisati knjigo, kar jo reši pred zanesljivo smrtjo
zaradi bombardiranja.
Roman ne prizanaša z grozotami, pa tudi ne z nežno ljubeznijo. Je tudi odlično
napisan, ker opozarja na vrednost dobrote v človeku predvsem takrat, ko svet okoli
njega izgublja tla pod nogami. Za zjokat!

KULTURNI DAN

Bralni krožek, Kulturne prireditve

Vsak narod se prepozna predvsem z lastnim jezikom in kulturo. In tudi Slovenci smo se skozi stoletja tako ohranili, čeprav nismo živeli v svoji državi. Zato se nam zdi pomembno, da praznujemo kulturni praznik, ki je tudi državni praznik in dela prost dan. Večina drugih držav ga ne praznuje ali pa ga obeležijo na drugačen način. Slovenski kulturni praznik ima dolgo zgodovino. Prva vseslovenska proslava ob obletnici Prešernove smrti sega v leto 1941. To je bil praznik vseslovenske enotnosti in so ga praznovali 7. februarja. Kot praznik vseslovenske kulture se je 8. februar praznoval od leta 1945 naprej. Po osamosvojitvi pa ga praznujemo kot državni praznik in je dela prost dan.
Prve Prešernove nagrade so bile podeljene leta 1947, po Francetu Prešernu pa so
jih poimenovali leta 1955.
Danes velja Prešeren za enega največjih slovenskih pesnikov. Po njem so
poimenovani trgi, njemu v čast postavljeni spomeniki. Vidimo ga na bankovcu za dva
evra. Ampak pesnik je dobil svojo veljavo šele v drugi polovici 19. stoletja. Bolj je bil
cenjen Jovan Vesel Koseski, ki je imel kakovostno slabše pesmi, vendar zahtevnejši,
manj razumljiv jezik, ki je bil všeč meščanom. Največ zaslug za priznanje
Prešernovega ustvarjanja imajo Fran Levstik, Josip Stritar in Josip Jurčič. Prešeren je
bil prvi slovenski pesnik, ki se je po kakovosti kosal s sodobniki tedanje Evrope.
In čeprav letos ne bo takšnih proslav kot vsako leto, se lahko vsak od nas posveti
kulturi z branjem Prešernovih pesmi ali del Prešernovih nagrajencev. Letos je to
pesnik in pisatelj Feri Lainšček, ki nas bo popeljal v rodno Prekmurje.

France Prešeren ( 1800 – 1849 )

Prešernova rojstna hiša, po domače “pri Ribiču” se bistveno ne razlikuje od drugih starejših stavb v vasi, obdržala pa je največ starih značilnosti. Ko je nastajala v 16. stoletju (kamniti portal v kleti), je bila deloma lesena, zidani so bili le klet, veža in gospodarski prostori. Današnjo podobo je dobila po požaru leta 1856.

Hišo so kot muzej slovesno odprli leta 1939. Zasluge za odkup in preureditev ima predvsem Franc Saleški Finžgar in slovenski šolarji. Prostori so opremljeni s predmeti in pohištvom iz 19. stoletja. Od prvotne opreme so ostale klopi v veži in “hiši” ter skrinja iz leta 1837, najdragocenejša pa je zibelka, v kateri so zibali malega Franceta.

 

 

Po njegovih Poezijah smo Slovenci znani po vsem svetu. Sedma kitica ZDRAVLJICE je besedilo himne republike Slovenije.

Polde Bibič:  ZDRAVLJICA   

Nekatere pesmi so uglasbili naši znani pevci.

Vlado Kreslin: O, Vrba

Čuki: Vso srečo ti želim

Slovenski oktet: Luna sije  ( Pod oknom )

 

Pripravili: Marija Nanjara in Nevenka Oberstar

Letovanje 2021 – Pag

Izleti in letovanja, Novice, Obvestila

 

     

 V sodelovanju s turistično agencijo RELAX bomo letos letovali:

  • v času od 11.9.2021 – 18.9.2021
  • destinacija  PAG –  hotel PAGUS 4*

Lokacija: blizu centra mesta Pag
Plaža: 20 m, prodnata, peščena in delno kamnita, možnost uporabe senčnikov in ležalnikov glede na razpoložljivost.

Bazen: zunanji bazen s sladko vodo, v velikosti 30 m2, notranji bazen s sladko vodo (temperatura do 28°C), v velikosti 90 m2.

Storitev: ALL INCLUSIVE, ki vključuje:

  • samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja
  • pijačo pri obrokih, v aperitiv baru med 10. in 22. uro in pool baru od 14. do 24. ure

–  topli napitki, brezalkoholne pijače, voda, lokalne alkoholne pijače (pivo, vino)

Internet: Wi-Fi brezplačno

Klimatizirano: da

Cena vključuje :  7 X all inclusive , predstavnika na destinaciji, TT, avtobusni prevoz, izlet po otoku, zvečer živa glasb

                                                                  NASTANITEV

  • DVOPOSTELJNA SOBA (1/2) – cena na osebo                                                          420,00 €

  TWC, BALKON, PARK, KLIMA

  • DVOPOSTELJNA SOBA (1/2) – cena na osebo                                                          440,00 € 

TWC, BALKON, MORJE, KLIMA

  • DVOPOSTELJNA SOBA ( 1/2+1 ) – za tri osebe ..                          dve osebi po   440,00 € 

TWC, BALKON, MORJE, KLIMA                                                                   tretja oseba kavč    370,00 €  

 

Prijave sprejemamo v pisarni društva v času uradnih ur. Ob prijavi je potrebno plačati 30 € akontacije, možno je plačilo  na tri obroke, celotni znesek pa mora biti poravnan do 27.08.2021.

Lepo vabljeni, da prijetne septembrske počitnice preživimo skupaj!

Zapisnik komisije za gospodarsko stanovanjska vprašanja

Obvestila

Komisija za gospodarsko stanovanjska vprašanja pri DU Kočevje,  je na prvi dopisni seji dne
14.1.2021 obravnavala predlog Nepremičninskega sklada pokojninsko invalidskega zavarovanja glede najema stanovanja v Turjaškem naselju 4. Nepremičninski sklad je DU Kočevje obvestil, da je prosto enosobno stanovanje v Turjaškem naselju 4 /15.
Komisija je na svoji seji dne 27.2.2020 sprejela prednostno listo za leto 2020.

Na podlagi sprejete prednostne liste in obvestila nepremičninskega sklada o prostem stanovanju je komisija sprejela

SKLEP: Nepremičninskemu skladu se predlaga, da se stanovanje dodeli zakoncema    Gašič Dušanki in Iliji, ki sta uvrščena na prvo mesto prednostne liste.
Imenovana sta o predlogu obveščena in sta ponudbo sprejela.

Zapisala:                                                                                                           Predsednik komisije:
Marija Jerbič                                                                                                       Milan Križaj

Člani Komisije:
– Milan Križaj
– Štefan Šoštarko
– Dore Goljevšček
– Rajko Tomše
– Zdravko Loknar

Kočevje, 14.1.2021

Poročilo o delu društva v letu 2019

Arhiv

V letu 2019 je bila dejavnost društva zelo obsežna in raznolika.  Program, ki je bil sprejet smo realizirali v celoti, na nekaterih področjih pa celo presegli. Število članstva na dan 31.12.2019 je bilo 875, kar je v primerjavi z letom 2018- 71 manj. Veliko članstva je vključenih v delo sekcij kot so: ročna dela, klekljarstvo, šport in rekreacija, pevski zbor, dramska skupina Kofetarce, plesna skupina Zimzelenke, bralni krožek, družabne igre, pohodništvo in skupina za postrežbo. V izvajanju projekta “Starejši za starejše”, je delovalo 27 prostovoljk in prostovoljcev, število poverjenikov pa je 11. Vsem, ki so nesebično delovali v navedenih dejavnostih, se iskreno zahvaljujem.

Naše društvo deluje v okviru ZDUS in je vključeno v program dela PZDU Dolenjske in Bele Krajine. V okviru občine sodelujemo z LU, OŠ, SŠ in Gimnazijo, Knjižnico, Glasbeno šolo, JZ za šport, JSZKD – OE Kočevje, Pokrajinskim muzejem Kočevje, Rdečim Križem, DI Kočevje in drugimi klubi in društvi v Občini, seveda pa z Občino Kočevje. Od Občine Kočevje na osnovi javnih razpisov pridobivamo finančna sredstva za realizacijo programov in izvedbo investicij ter vzdrževanje našega doma. Za izkazano pomoč se iskreno zahvaljujem z željo še nadaljnjega uspešnega sodelovanja. Izven občinskih meja sodelujemo z drugimi DU PZDU Dolenjske in Bele Krajine, pobratenim DU Medvode ter z Udrugo umirovljenika grada Rab in Crikvenica.

Informiranje članstva poteka preko spletne strani, programa dela katerega prejme članstvo, preko oddaje Modri pristan na radiu Univox, plakatov po oglasnih deskah ter ostalih načinov obveščanja.

POROČILO KOMISIJE  ZA GOSPODARSKO IN STANOVANJSKO PODROČJE

V letu 2019 in v začetku leta 2020 je bila izvedena investicija nakup in vgradnja osebnega dvigala. Gradnjo in montažo sta izvedli LIFT d.o.o. Ljubljana in Gradbeništvo Aupič Kočevje. Zelo potrebna investicija pa brez finančne pomoči občine Kočevje in Rotary kluba Kočevje, ter posameznih manjših donatorjev, prav gotovo ne bi bila izvedljiva. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Sedaj bo članstvu, ki jim je bilo stopnišče ovira pri obisku društva, kot pri prihodih na razne dejavnosti, lažje dostopno. Vgrajen je bil tudi 850l rezervoar za gorivo v kurilnici za pomoč TČ, v primeru dolgotrajnega hladnega vremena.                                                  Opravljena so bila še razna druga potrebna vzdrževalna dela v stavbi in okolici stavbe. Dela smo opravili v lastni režiji. Komisija je izdelala prioritetno listo za pridobitev stanovanj in jo posredovala Nepremičninskem skladu PIZ.                                                                                                    Komisiji se za resnično prizadevno delo v imenu društva in v svojem imenu iskreno zahvaljujem.

POROČILO KOMISIJE ZA ŠPORT, REKREACIJO IN GIBALNO KULTURO

V društvu je zelo aktivno delovalo več sekcij, kot so: balinanje, kegljanje, kegljanje s kroglo na vrvici, šah, pikado, streljanje, petanka, pohodništvo, športni ribolov, smučanje, tenis, namizni tenis in telovadba. Navedenih aktivnosti se je udeleževalo cca 300, na samih tekmovanjih je nastopilo cca. 150 članic in članov.

  • 44. ŠIU PUDU Dolenjske in Bele Krajine: kegljanje moški, balinanje ženske in moški, streljanje ženske in moški, pikado ženske in moški, šah moški, kegljanje s kroglo na vrvici ženske in moški, pohodništvo, petanka. Skupne uvrstitve : ženske in moški 4. mesto, ženske 8. mesto in moški 1. mesto
  • DP ZDUS: šah moški 8. mesto, kegljanje moški 10.mesto in balinanje moški 12.mesto.
  • Tekmovanja izven občine: memorial članic DU Draga, odprto prvenstvo DU Ljubljana moški, turnir članic v Sodražici in turnir v šahu moški Zagorje.
  • Tekmovanja na občinskem nivoju: 53. ŠIK -športne igre v kegljanju moški, rekreacijska liga v balinanju, rekreacijska liga v kegljanju moški in turnir moških dvojic pri Lovcu.
  • Tekmovanja v okviru društva: prvenstvo v balinanju ženske in moški, prvenstvo v pikadu ženske in moški, prvenstvo v šahu moški, prvenstvo v streljanju ženske in moški, prvenstvo v kegljanju ženske in moški, prvenstvo v petanki ženske in moški, prvenstvo v kegljanju s kroglo na vrvici ženske in moški.
  • Tekmovanja v ostalih društvenih dejavnostih: prvenstvo v igranju remija
  • Organizacija tekmovanj na občinskem nivoju: občinska rekreativna liga v balinanju
  • Organizacija tekmovanj na regionalnem nivoju: 44. ŠIU PZDU Dolenjske in Bele Krajine v balinanju za moške( nastopilo 17 ekip .

Poročilo pripravil: Jože Kozina

POROČILO O DELU PROSTOVOLJCEV v letu 2019

V izvajanju projekta ” Starejši za starejše “je bilo v letu 2019 vključenih 27 prostovoljk in prostovoljcev. Namen izvajanja projekta je obiskati čim več občanov starejših nad 69 let na njihovem domi, jim nuditi pomoč in s tem pomagati , da čim lepše preživijo čas na svojem domu, v domačem okolju skupaj s svojimi sorodniki. Ljudje so zaradi razmer, osamljenosti in starosti vedno bolj nezaupljivi zato so obiski prostovoljcev zelo dobrodošli. V letu 2019 je bilo opravljenih 503 obiskov, od tega 4 prvič in  497 ponovnih.                                                            Nudeno je bilo 724 pomoči pri 302 osebah. Pomoči so: druženje, sprehodi, prevozi, dostava iz trgovine, humanitarnih paketov in drugo. Oktobra je bilo organizirano v prostorih društva srečanje upokojencev starejših nad 85 let. Vsako leto se jim pripravi kulturni program in pogosti. V letu 2019 jih je bilo 145.                                                                                              Ob novoletnih praznikih prostovoljke in prostovoljci obiščemo in obdarimo vse člane društva v starosti nad 80 let. V letu 2019 je bilo obdarjenih 260 članic in članov.                          Vsako leto se še posebej obišče in obdari mlajše upokojenke in upokojence, ki so bolni, osamljeni in pomoči potrebni.                                                                                                                              S projektom “Starejši za starejše” bomo nadaljevali in poskušali v letu 2020 obiskati čim več starejših občanov.

Poročilo pripravila: Irena Šercer

POROČILO O DRUŠTVENIH DEJAVNOSTIH V LETU 2019

Pod društvene dejavnosti sodijo kulturne prireditve, izleti in družabna srečanja, letovanja, družabne igre, skupina za postrežbo,  informiranje članov DU, dopisništvo in izobraževanje. Uspešno delujejo:  krožek ročnih del in klekljarska sekcija, MePZ, gledališka skupina Kofetarﹸce, plesna skupina Zimzelenke,  bralni  in  foto krožek. Dejavnosti, ki so bile načrtovane za leto 2019 so bile v glavnem realizirane po začrtanem programu, nekatere celo presežene,  časovno pa so si dogodki sledili:

JANUAR  je bil tako kot vsako leto namenjen izdelavi poročil za minulo leto in izdelavi plana za naprej, izdelan in natisnjen je bil Program dela 2020.

Pri krožku ročnih del so nadaljevale s pletenjem copatk za novorojenčke občine Kočevje,     ( vsako leto oddajo občini cca 230 parov ),  dokončale so projekt iz leta 2018  z izdelavo rož iz krep papirja ter pričele z delom iz mase za oblikovanje okrasnih posodic.

Članice bralnega krožka so pričele s pripravo programa za recital ob kulturnem prazniku, pripravile so tudi  izbor knjig za seznam za bralno značko 2019, Zimzelenke  pa so leto pričele z nastopom v Pk Jasmin. V okviru mednarodnega sodelovanja z Udrugo umirovljenika »Sunce« iz Crikvenice smo  se 27.januarja udeležili Velike maškarade po Crikveniški rivi s pustno skupino »Cigani«.

FEBRUAR                                                                                                                                                      Začetek februarja se vedno prične s proslavo ob kulturnem prazniku, tokratni recital BK je bil posvečen 200-letnici smrti Ivana Cankarja, podeljeno je bilo tudi 9  priznanj za osvojeno bralno značko 2018.

13. februarja je bila v prostorih društva organizirana delavnica  nege nog in nohtov, ki jo je vodila pedikerka Dubravka Klančar.

Pričeli smo z zbiranjem prijav za  spomladanski oddih v Portorožu in septembrsko letovanje v Zadru.

MAREC                                                                                                                                                          Proslava ob dnevu žena je dogodek, ki je vedno dobro obiskan. Nastopile so Zimzelenke, Kofetarce , Živka Komac z recitacijami in  pevski trio, za dobro razpoloženje je poskrbel harmonikar  Tone. Ob tej  priložnosti pa sta članici foto krožka Ana Kosten in Andreja Pezdirc pripravili  tudi razstavo, v kateri sta predstavili dolgoletne članice društva ter  njihove aktivnosti in dejavnosti skozi čas.  V okviru uspešnega sodelovanja z DSO Kočevje, smo za stanovalke doma pripravili proslavo ob dnevu žena z nastopom Kofetarc in Zimzelenk, slednje pa so 8.marca nastopile še v Šeškovem domu na koncertu Godbe veteranov.

Tudi v mesecu marcu smo poskrbeli za izobraževanje in k nam povabili Primoža Velikonjo, ki je pripravil predavanje o temeljnih postopkih oživljanja, katerega so se ga v večini udeležile naše prostovoljke in prostovoljci.

20.marca nas je pobrateno DU Medvode povabilo na odprtje razstave pletenih izdelkov in slikarskih del. Udeležile so se je članice ročnih del in Kofetarice, ki so s skečem sodelovale tudi v kulturnem programu.

Delovno je bilo tudi v krožku ročnih del, kjer so se ustvarjalne članice preizkusile v kvačkanju medvedkov. Najbolj je uspel Ivanki Šoštarko, medvedki  bodo tako postali zaščitni znak krožka. Ker je bilo leto 2019 v občini Kočevje razglašeno za leto čebel, so lični izdelki nastali tudi na to temo, čebelice in medvedki pa so bili razstavljeni na srečanju društev PZDU Dolenjske in Bele Krajine v Dolenjskih Toplicah in v Turističnem društvu v Kočevju.

V času od 18.3. – 23. 3.2019 je bilo organizirano letovanje v Portorožu, ki se ga je udeležilo 26 članic in članov društva.

APRIL  je bil v znamenju plesa in petja.                                                                                            Zimzelenke so se z Uličnim plesom predstavile  v Šeškovem  domu na plesni reviji Ples in gib, nastopile pa so tudi v DSO Kočevje na odprtju fotografske razstave  Časovna sestavljanka. Tudi MePZ se je v aprilu predstavil kar 2 x. Najprej 25. v Novem mestu na reviji pevskih zborov društev upokojencev Dolenjske in Bele Krajine, dan zatem pa še v Kočevju na reviji Kočevska poje.

26.aprila smo na društvu dobili obisk. Prvič so se pri nas oglasili prijatelji iz društva umirovljenika Sunce iz Crikvenice. Po spoznavnem klepetu in prijetnem  druženju na društvu,  so si naši gostje, ob vodenju direktorice Pokrajinskega muzeja Vesne Jerbič Perko,  ogledali še muzej in mesto  Kočevje.

MAJ  – Tudi v mesecu maju smo bili zelo aktivni.                                                                                10.maja se je MePZ udeležil Srečanja pevskih zborov zahodne Dolenjske v Dolenji vasi,

14.maja pa so Zimzelenke, Kofetarice in pevski zbor nastopili na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer so v organizaciji Zveze društev upokojencev Slovenije potekali dnevi medgeneracijskega sožitja. Medgeneracijska druženja pa so potekala tudi v Kočevju. Plesne korake so v KCK  16. maja združile Zimzelenke in otroci vrtca Kekec, 28. maja pa se je društvo s plesalkami, pevskim zborom in ročnimi deli udeležilo Šolskega direndaja v OŠ Stara Cerkev.

Naj dogodek meseca pa je bil dvodnevni izlet na Rab, kjer so se naše upokojenke in upokojenci, na povabilo DU Rab in DU Zagreb, udeležili festivala » Život je lijep »  Zastopali smo Slovenijo, sodelovale pa so še: Belorusija, Bolgarija, Latvija,  Rusija, Slovaška, Ukrajina in Hrvaška. V tekmovalnem delu programa v petju in plesu je nastopila plesna skupina Zimzelenke in z odlično izvedbo uličnega plesa zasedla 3.mesto.

Članice bralnega krožka so  v prostoru za družabne igre pričele z urejanjem knjižnice društva, poimenovane Knjigoteka. Na policah se je zbralo okoli 500 knjig, ki so jih darovali naši člani in so namenjene brezplačni izposoji v želji, da vzpodbudimo kulturo branja tudi v zrelejših letih.

Konec meseca je bil namenjen zdravju, saj smo v sejni sobi društva organizirali predavanje o pomenu pravilne ustne higiene, ki ga je vodila dr. dent. medicine Jana Pezdirc.

JUNIJ                                                                                                                                                              Članice krožka ročnih del so 4.6. odšle na izlet v Mozirski Gaj in Žalec, 16. junija pa se je MePZ  z nastopom udeležil praznika slovenskega  zborovskega petja na jubilejnem 50. Taboru v Šentvidu pri Stični.

Sodelovanje s pobratenim društvom Medvode  smo 20. junija združili z izletom in se udeležili njihovega piknika na Zbiljski Dobravi. V programu so se s plesno točko predstavile Zimzelenke, prisotne pa so s skečem nasmejale Kofetarce.

22.junija smo za članice in člane našega društva organizirali piknik pri Brunarici v Dolgi vas. Za glasbo je poskrbel Andrej Bajuk, zaplesale so Zimzelenke, zapel je naš MePZ, nastopile so Kofetarce s skečem, manjkal ni niti srečolov.

JULIJ                                                                                                                                                                  Poleg rednega dela v naši pisarni, smo 8.julija v prostorih društva v sodelovanju z AMZS Kočevje organizirali predavanje na temo » Ostanite mobilni ». Predaval je član AMZS Slovenija, poudarek je bil na pravilni in varni vožnji na avtocesti in na pravilnem razvrščanju in vožnji v krožiščih.

V DSO Tržič, pa so varovancem s svojim plesom polepšale dan  naše Zimzelenke.

AVGUST                                                                                                                                                          Začetek avgusta se je tako kot vsako leto pričel s piknikom oz. srečanjem upokojencev PZDU Dolenjske in Bele Krajine v Dolenjskih Toplicah, katerega se je udeležilo 42  naših članic in članov. Po enomesečnih počitnicah so z aktivnostmi pričele v krožku ročnih del, z vajami za oktobrski koncert pa tudi pevke in pevci MePZ.

SEPTEMBER                                                                                                                                                            V letu 2019 smo v času od  10. – 17. septembra, v sodelovanju s turistično agencijo Relax,  letovali  v Zadru.  Izbor destinacije je bil odličen, vreme nam je bilo naklonjeno, po mnenju udeležencev,  je bilo to najboljše letovanje do sedaj.

V krožku ročnih del so pričele z izdelovanjem klobučkov iz blaga, ki bodo namenjeni za darila. Naredile so jih kar 200 kosov.

OKTOBER  je bil mesec druženj in nastopov.                                                                                      4.10.2019 so srečanje žena-gasilk v Črnem potoku s svojim nastopom popestrile Kofetarce in Zimzelenke, slednje pa so 17.10. zaplesale še na prireditvi KS Livold.

Dogodek, na katerega se je celo leto pripravljal naš MePZ pa ja bil 12.oktobra v Šeškovem domu, njihov že 7.samostojni koncert.  Pod vodstvom zborovodkinje Nine Skebe so predstavili pesmi slovenske narodne zabavne glasbe, v goste pa so povabili: Cirila Skebeta, MoPZ Svoboda, PK Rusalko in Romana Zupančiča.

Oktober pa je čas, ki ga naše upokojenke in upokojenci vedno pričakujejo z velikim ?, izlet v »neznano«. 18.10.2019 se jih je kar 90 zbralo na tej neznani poti, ki nas je tokrat popeljala do Novega mesta, nato do Slakovega muzeja v Mirni peči, pa do Pavčkovega muzeja v Šentjuriju, vse do kozolcev v Šentrupertu, nazadnje pa še na veseli zaključek s plesom v hotel Galaksija Trebnje.

Še eno veselo druženje pa smo na društvu pripravili 25.oktobra, ko smo na najprisrčnejše srečanje v letu povabili naše članice in člane, ki so dopolnili 85 let in več. Kar  50 se jih je odzvalo našemu vabilu, vsakemu smo ob prihodu v znak dobrodošlice pripeli rdeč nagelj iz krep papirja, ki so ga izdelale članice RD. Za obisk se jim je v pozdravnem nagovoru zahvalil naš predsednik Jože Kozina, v kulturnem programu je zaigral harmonikar Gregor Kuzma, zapele so ljudske pevke Mavrica, nekaj svojih iskrivih pesmi je prebrala naša pesnica Živka Komac, za postrežbo pa je poskrbela skupina Meri +.

Novo preobleko pa so v oktobru dobili naši panoji v sejni sobi, s foto utrinki reke Rinže, ki sta jih članici foto krožka zbirali v poletnem času.

NOVEMBER                                                                                                                                                                V začetku meseca so nas na druženje in krompirjev dan zopet povabili prijatelji DU Medvode. Po veselem sprejemu je sledila pokušina 29 krompirjevih  jedi in izlet v Škofjo loko. Izleta so se udeležile članice ročnih del ter prostovoljke in prostovoljci.

MePZ  se je 9.11. udeležil revije Jesen na podeželju, ki je bila tokrat v Predgradu, na martinovo pa so Kofetarce s priložnostnim  krstom mošta  in skečem razveselile varovance DSO Kočevje.

Na pravo martinovanje pa smo v družbi članov ZZB Kočevje, odšli 15.11.2019 v Metliko hotel Bela Krajina. Za glasbo je poskrbel Andrej Bajuk, z Uličnim plesom so večer popestrile Zimzelenke, prisotne pa so s skečem Preizkuševalec vina nasmejale Kofetarce.

27.novembra  je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal knjižni sejem. Obiskale so ga tudi članice našega bralnega krožka, poslušale  so dr.Miklavža Komelja, ki je predstavil ponatis Vodnikovih izbranih spisov.

Članice ročnih del pa so v novembru izdelovale novoletne vizitke, nastalo jih je kar 400.

DECEMBER                                                                                                                                                        Zadnji mesec je minil predvsem v pripravljanju programa  društvenih dejavnosti za leto 2020, vseeno pa ni manjkalo nastopov in družabnih srečanj.

Delovno so ga pričele članice BK, ki so 3.decembra odšle v Miklovo hišo v Ribnico na predstavitev 3 dela knjige Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače in članice ročnih del, ki so poskrbele za novoletno okrasitev društvenih prostorov.  Zimzelenke so imele od 18.-20.decembra kar tri nastope –  v vrtcu Prevole, v KCK na produkciji PK Jasmin in v DSO Tržič. Tudi Kofetarce niso počivale, s skečem Preizkuševalec vin so se 23. 12. 2019 predstavile na srečanju z županom v Mestni kavarni.

Konec leta pa smo, kot že nekaj let zapored, zaključili  na praznični 26. december s prednovoletnim druženjem v gostišču Pugelj v Ribnici. Zabaval nas je Trio Tim, plesalke so zaplesale Božični ulični ples, Kofetarce pa so uprizorile skeč Dodatni zaslužek. Večer je minil v dobrem razpoloženju, ob polnočnem šampanjcu, ognjemetu in z željami, da bo leto 2020 zdravo in uspešno.

DRUŽABNE IGRE

V novembru je bilo organizirano društveno prvenstvo v igranju remija, na katerem je nastopilo 9 igralcev in dve igralki.

IZOBRAŽEVANJE, DOPISNIŠTVO IN INFORMIRANJE

Člane smo o dogodkih informirali z obvestili na oglasnih deskah na društvu in v mestu, plakate smo dostavljali tudi poverjenikom na terenu, občasno objavljali članke v lokalnih glasilih, v Vzajemnosti in ZDUS +, vsa obvestila pa smo objavljali tudi v radijski oddaji Modri pristan, v kateri smo med drugimi gostili :

  • Dušana Kraševca – predsednik PZDU Dolenjske in Bele Krajine
  • Primoža Velikonjo – ZD Kočevje /temeljni postopki oživljanja
  • Ano Kosten – 10 let oddaje Modri pristan
  • Tino Kegelj – Zavod Jutro

In nenazadnje je tukaj še

SKUPINA  ZA POSTREŽBO, ki je v letu 2019 poskrbela, da so bile vse proslave in ostali družabni dogodki lepo postreženi.

Poročilo pripravila: Barbka Bižal Kolar

 

 

 

Podelitev bralne značke 2021

Bralni krožek, Obvestila

Hodim in gledam pomlad,
cvetlice, drevesa in ptice,
slišim šumenje in klice:                                                                                                                                              “Živeti – živeti – živeti
sred zmeraj kipečih naslad!”          ( Lili Novy )

Podelitev letošnje bralne značke se bo premaknila za nekaj mesecev. Upajmo, da se bodo okoliščine zaradi korone do takrat sprostile in da se bomo člani DU poveselili na pikniku in takrat tudi podelili bralne značke.
Kako se bomo prijavili?
Na listek bomo napisali svoje podatke (ime, priimek, naslove prebranih knjig in avtorje). Prebrati moramo le 5 knjig. Te so lahko s seznama za BZ, iz Knjigoteke na našem društvu ali po lastnem izboru.
Po želji lahko napišemo tudi vtise o knjigi ali svoje predloge za branje. Listek bomo oddali v tajništvo ali ga vrgli v nabiralnik za BZ ali poslali po pošti.
Lahko napišemo mail in ga pošljemo DU.
Rok oddaje bomo naknadno določili.

Veliko užitka pri branju.

Bralni krožek

Tam nekje med travami… STATVE

Predstavljamo

Iz 6 pesniške zbirke  Tam nekje med travami…                                                                                      naše članice Živke Komac predstavljamo pesem 

                   STATVE

Izrabljene so moje statve,                                                                                                                                          a še pletem svoji dni.                                                                                                                                               V vzorec pa še tu in tam                                                                                                                                          kakšno svetlo nit dodam.

Preprogo sem že dolgo stkala,                                                                                                                                 sedmo desetletje v vek.                                                                                                                                         Po srebrnih vzorcih tečem                                                                                                                                         počasen in previden tek.

Negujem statve in jih mažem,                                                                                                                                   da preveč ne bi škripale,                                                                                                                                            se lomile, ropotale                                                                                                                                                   in do konca bi vzdržale.

Ko preproga bo končana,                                                                                                                                           čas bo svoje naredil.                                                                                                                                              Tako kot mnoge druge stkane                                                                                                                                  jo bo v pozabo tiho zvil.